Po besedah urednika zbirke Aleša Štegra se Kodini noviteti vsaka na svoj način posvečata procesu izločanja. Dominique Laporte v Zgodovini dreka poda tezo, da je upravljanje s človeškimi iztrebki in odpadki ključnega pomena za zgradnjo identitete modernega individua, saj oblikuje njegov odnos do sveta.

Giorgio Agamben pa v Homo sacru s podnaslovom Suverena oblast in golo življenje osvetljuje osebek, ki mu je rimsko pravo dalo zelo poseben status; posameznik je lahko izključen iz javnega prava, žrtvovati ga sicer ni mogoče, vsakdo pa ga lahko nekaznovano ubije. Kot tipičen primer avtor navaja usodo judovskega prebivalstva v času nacistične oblasti med drugo svetovno vojno.

Vsak mora počistiti za sabo!
Zgodovina dreka, ki ga je v slovenščino prevedla Suzana Koncut, v šestih poglavjih pokaže, kako se je človeško pojmovanje iztrebkov spreminjalo skozi zgodovino. Laporte prikaže gospodarstvo dreka kot eno ključnih za samorazumevanje posameznikov. Družba namreč zahteva, da mora vsak poskrbeti za svoje izločke, kar pomeni, da je izvor nesnage odrinjen v območje zasebnega.

Pomoč do razumevanja slovenske stvarnosti
Homo sacer je prvi, ključni del istoimenske trilogije enega najpomembnejših in najizvirnejših sodobnih italijanskih političnih filozofov Giorgia Agambena. Po besedah prevajalca in pisca spremne besede Sama Kutoša je knjiga Homo sacer zelo aplikativna, saj je s pomočjo vsebovanih tez mogoče interpretirati tudi povojne poboje domobrancev ali izbrisane.