Grafenauer bo zlatnik poezije 27. avgusta prejel za svoj pesniški opus, za "prispevek k iskanju semantične igrivosti knjižnega jezika in za prispevek k slovenski kulturi", kot je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Grafenauerja celotni literarni opus uvršča med najpomembnejše literarne ustvarjalce v slovenski književnosti. Ob tem velja omeniti njegovo prvo pesniško zbirko Večer pred praznikom (1962) in poznejše: Stiska jezika, Štukature, Pesmi (s Svetlano Makarovič in Tomažem Šalamunom), Palimpsesti, Izbrisi, Odtisi, Nočitve. Pesmi so vključene tudi v več izborov - Samota, Vezi daljav, Dihindih in Diham, da ne zaide zrak.

"Razkošna preprostost" pesniškega jezika
Čeprav kultno pesniško zbirko Skrivnosti (1983) nekateri uvrščajo med poezijo za otroke, je morda prav ta najbolj prepričljivo razgrnila spiralo metamorfoz njegovih poetik. Tako Grafenauer v zavesti ljubiteljev poezije ni umeščen le kot predstavnik slovenskega pesniškega modernizma, hermetične poezije in ustvarjalni naslednik ekspresionističnega literarnega izročila, ampak tudi kot pesnik razkošne preproste, čustvene nabite poezije, piše v obrazložitvi nagrade.

Pedenjpedov "oče"
Tudi seznam Grafenauerjeve otroške in mladinske literature ter radijskih iger je obsežen. Sega od Majhnic iz leta 1965 do legendarnega Pedenjpeda in Avtozaverja, pa spet do zbirke Pedenjped ima spet svoj rep. Bogata je tudi Grafenauerjeva esejistika, še posebej njegovi pogledi na slovensko poezijo, podpisuje se tudi pod več prevodov.

V izbrani družbi
Nagrado že od leta 2005 podeljuje podjetje Fit media, ki je tudi pobudnik Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Doslej so jo prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič.