To je parafraza misli angleškega pesnika in prevajalca iz 17. stoletja Johna Drydna.

Teoretsko ukvarjanje s prevodi je še veliko starejše, saj so že stari Grki razlikovali med parafrazo in metafrazo (dobesednim prevodom). Zgodovina prevajanja ima tudi svoje kultne trenutke. Takšna je, denimo, podoba svetega Hieronima v študijski sobi, kot jo je upodobil Albrecht Dürer in ki prikazuje učenjaka pri pregledovanju prevoda stare zaveze v latinščino. To nalogo je Hieronimu dal sam papež Damaz I.

Vprašanja teorije prevajanja seveda niso obstranskega pomena, vendar pa je v primeru prevajanja slovenske literature v tuje jezike bolj v ospredju vprašanje količine. Kot majhna literarna krajina smo seveda v mednarodnem pogledu odvisni od prevodov. To stanje je seveda še stopnjevalo gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu.

Ne gre le za prevajanje
Po njegovem sklepu je v knjigarni Konzorcij ob odprtju razstave Frankfurt po Frankfurtu potekala okrogla miza o prevajanju slovenskih del v tuje jezike. Prevajanje oziroma pridobitev možnosti zanj je velik projekt. Ne gre zgolj za prevajanje, ampak tudi za upravljanje z avtorskimi pravicami, iskanje naslovov, ki pritegnejo tuje občinstvo, iskanje ustreznih tujih založb … A Frankfurt je pospešil marsikaj.

Dobivala sem tudi 1000 "mailov" na teden, je povedala Sanja Požar, pristojna za prodajo avtorskih pravic v tujino pri Mladinski knjigi. Po tem za Slovenijo izrazito pomembnem frankfurtskem sejmu vprašanje prevajanja ostaja aktualno. Ne smemo sicer zapostaviti leipziškega sejma, ki je že v 17. stoletju presegel frankfurtskega in ki velja za bolj do obiskovalcev prijaznega. Prevajanja v prihodnje tudi z mislijo na druge sejme ne gre zanemariti.

Čim več knjig v tujino
"Vsi upamo, da bi se neka prepoznavnost ohranila," je dejala Sanja Požar, ki je na neki način odgovorna, da se v tujino plasira čim več slovenskih knjig, čeprav seveda to ni odvisno zgolj od nje. Zanimivo je tudi njeno mnenje, da je sejem – njen 26. - postal preveč političen, saj frankfurtski sejem ni OZN, in bi moral dati prednost misli in knjigi.

Kaj bo sledilo, ni gotovo: "Jaz sem tu za to, da bi v tujino plasirala čim več knjig. Upam, da bo prišlo tudi do čim več realizacije. Do prodaje avtorskih pravic." Vsi upamo, da bi se neka prepoznavnost ohranila.

Zanimiv je podatek, ki ga je navedla moderatorka pogovora Pia Prezelj, da je bila med letoma 2016 in 2023 prodana skoraj polovica avtorskih pravic kot v zadnjih 20 letih. Največjo rast, kar se tiče prodaje avtorskih pravic v tujino, je doseglo leposlovje za odrasle in neleposlovje. Rezultat dogajanja v zadnjih letih je tudi to, da imamo kataloge, ki so orientacijska točka za tuje založbe, ki bi se utegnile zanimati za naše avtorje.

Kako zveneti v tujem jeziku
Pomembne niso niti takšne podrobnosti, kot kako bi določen naslov "zvenel" v tujem jeziku. Pri prevajanju gre za kulturno posredništvo, zato jezikovne nianse niso nepomembne. In za to so tudi prevajalne delavnice in seminarji, ki so bili pred Frankfurtom 2023 tudi ciljno usmerjeni na nemški trg.

Glede na to, da je frankfurtski bolj kot prav tako znameniti leipziški knjiži sejem namenjen bolj strokovni javnosti, se ne zdi nepomembna ocena, da naj bi bil dobro ocenjen slovenski strokovni program.

Zanimive so tudi ocene, da so slovenske založbe med boljšimi, ko gre za kandidiranje za evropska sredstva. Nezanemarljiva je tudi kotizacija, ko gre za otroško in mladinsko literaturo. Čeprav je ta specifična, kot oriše že anekdota o tem, da naj bi bila neka slikanica pretežka za ameriške otroke.

Pomembna navzočnost prevajalcev
Eno od spoznanj je tudi, da se danes od avtorjev veliko zahteva. Morajo biti prisotni, kar koli že to pomeni. Tudi Erica Johnson Debeljak je poudarila, da je v Frankfurtu videla, kako pomembna so srečevanja; in ona je imela srečo in tudi modrost, da Nemci prav želijo od nje še vsaj eno knjigo. Pa čeprav gre v njenem primeru za tako imenovano "prevajanje preko brega", torej iz angleščine v slovenščino in naprej v druge jezike. Njena prva v nemščino prevedena knjiga je uspešnica, a vseeno je ugotovila, da so stiki, kot jih omogoča frankfurtski knjižni sejem, zelo koristni.