Prva številka revije Stripburger je izšla leta 1992 in tedaj je bila predvidena še kot revija za strip, film, glasbo, fotografijo in grafiko. Foto: Stripburger
Prva številka revije Stripburger je izšla leta 1992 in tedaj je bila predvidena še kot revija za strip, film, glasbo, fotografijo in grafiko. Foto: Stripburger
Stripburger
Revija Stripburger se je letos že 'pokazala' tudi kot soustvarjalec programa Svetovne prestolnice knjige, natančneje festivala črk. Foto: www.festivalcrk.si
Stripburger v gibanju ob 18-letnici revije

Začetki Stripburgerja so bili povezani z ambicijo izdajati revijo, ki bi povezovala strip, fotografijo, grafiko, film in glasbo. To je bilo leta 1992, in to je veljalo bolj ali manj le za prvo številko. Že v nekaj naslednjih številkah je revija bolj jasno, predvsem pa ožje zamejila svoj profil in se posvetila stripu. Kar je Škuc z Magno Purgo dosegel konec sedemdesetih, je kontinuiteto doživelo v Stripburgerju.
Stripburger je danes revija, ki jo poznajo tudi v tujini in mednaroden bo tudi značaj 'slavnostne razstave', ki jo bodo v galeriji Vžigalica odprli ob 21.00. Kronologijo Stripburgerja bo povzel tudi Ljubilejnik, Stripburgerjev kronološki zbornik. Tiskan je ročno na 'prastarih mašinah' in v omejeni nakladi 70 izvodov. V zborniku so svoje vtise o Stripburgerju strnili Domen Finžgar, Andrej Štular, Kaja Avberšek, Marko Kociper, Koco, Jakob Klemenčič, Gašper Rus, Matej Lavrenčič, Matej de Cecco in David Krančan. Večina avtorjev je tudi že do zdaj soustvarjala revijo.
Vse, kar lahko pomeni beseda strip
Pod naslovom Pod zemljo in nad oblaki bo razstava v treh sklopih prikazala različne stripovske publikacije in razsežnosti stripovskega medija. V osrednjem delu bo razstava pod taktirko Andreja Štularja prikazala izsek iz založniške dejavnosti. Obiskovalci se bodo srečali z raznoliko avtorsko poetiko, različnimi tiski, oblikami in koncepti stripovskih knjig in načinov njihove prezentacije.
Iz tujine bo zastopan noise-stripovski kulturni kolektiv Le dernier cri iz Francije; njihova dejavnost obsega sitotisk, izdajo publikacij, VJ-anje, ustvarjanje video in animiranih filmov ter noise glasbe. Kultni status na evropski alternativni stripovski sceni so dobili zaradi svoje intenzivnega grafičnega izraza, kontinuiranega in obsežnega 17-letnega dela ter prepletanja vseh teh dejavnosti.
Tretji sklop razstave bo predstavil dela avtorja minimalističnih stripov "Klas Katt" Gunnarja Lundkvista iz Švedske, Marcela Rujitersa iz Nizozemske, znanega po jamskih Trogloditih in srednjeveških nunah, avtorja stripa "Les Larmes d'Ezechie" Matthiasa Lehmanna iz Francije in Maxa Anderssona iz Švedske, čigar strip "Pixy" je dosegljiv tudi v slovenščini.
Praznovanje jubileja bo pod geslom Stripburgerjevih 18 svinjsko dobrih potekalo vse do 19. oktobra. Obsegalo bo še razstavi Marthesa Bathorija v galeriji Kresija ter Kaje Avberšek, Marka Kocipra in Saše Kerkoš v KUD-u France Prešeren, pa tudi nove izdaje, predavanje, stripovske delavnice, stripovski jam session ter za konec premiero animiranega omnibusa s filmi po stripih, objavljenih v Stripburgerju.

Stripburger v gibanju ob 18-letnici revije