Prizor iz napovednika, v katerem je digitalno pomanjšani Hugh Grant ujet pod steklenim kozarcem za vlaganje, je sprožil številne kritike - in tudi ni edini film s to "težavo". Napovedana Disneyeva igrana priredba Sneguljčice in sedmih palčkov in Applova serija Time Bandits sta prav tako tarči kritik, saj ponujata manj vlog za igralce z dvarfizmom, kot sta jih imeli njuni originalni različici.

Zdaj izginjajo celo vloge fantazijskih bitij
Čeprav so pobude za večjo raznolikost in boljšo zastopanost v Hollywoodu v zadnjih letih obrodile vidne rezultate, pa igralci z dvarfizmom ugotavljajo, da so ogroženi z dveh strani: v fantazijskih žanrih vloge zanje izginjajo, ker so jih nadomestili z računalniško animacijo in posebnimi učinki, po drugi strani pa jih režiserji še vedno ne upoštevajo, ko gre za večplastne like v družbeno realističnih dramah.

"Vloge palčkov in gozdnih škratov in fantazijskih bitij bi bile za nas veliko bolj sprejemljive, če bi potem v naslednjem filmu lahko igrali zdravnika ali odvetnika ali očeta ali pa predmet oboževanja," je za britanski Guardian komentiral Mark Povinelli, igralec in aktivist z dvarfizmom. "Ampak to se preprosto ne dogaja. Trenutno se ne dogaja niti prvo niti drugo."

Povinelli je predsednik neprofitne organizacije Mali ljudje Amerike, ki podpira ljudi nizke rasti in njihove družine. Igralec obsoja kasting 62-letnega (in 180-centimtrskega) Hugha Granta za vlogo Umpe lumpe, bitja, ki so jih v prvem filmu (leta 1971) igrali britanski igralci z dvarfizmom. V priredbi Čarlija in tovarne čokolade iz leta 2005, ki jo je režiral Tim Burton, je bil glavni Umpa lumpa Deep Roy, kenijsko-britanski igralec z dvarfizmom.

Obdržali vidne znake dvarfizma, izbrisali "avtentičnost"
"Največja težava pri tem, da so uporabili Hugha Granta, je to, da so mu - kolikor lahko razberem - s pomočjo posebnih učinkov dali telesne lastnosti osebe z dvarfizmom, kot so daljše roke in manjše dlani. Videti je kot oseba z ahondroplazijo, točno tako, kot so bili videti filmski Umpe lumpe z začetka sedemdesetih. Poskušajo torej obdržati telesnost dvarfizma, ob tem pa izbrisati avtentičnost dvarfizma, kar je problematično in zaradi česar si človek reče, tole je kot različica t.i. "blackafcea", ampak za telo." Blackface je bila rasistična praksa v filmski industriji, ki je narekovala, da so vloge temnopoltih igrali belci s pobarvanimi obrazi.

Samo Hugh Grant je dovolj velik "drekač"?
V filmu Wonka bo naslovno vlogo upodobil Timothée Chalamet, režiral pa ga je Paul King, ki je na neki točki že izpostavil, da so Umpe lumpe v romanu Roalda Dahla "neverjetno sarkastični in obsojajoči in kruti" do otrok, ki v zgodbi obiščejo tovarno čokolade. "Razmišljal sem o tem liku, o nekom, ki bi znal biti res velik drekač, in potem - ah! Hugh! Človek najduhovitejši, najbolj sarkastičen drekač, kar sem jih kdaj poznal."

"Dvojna žalitev"
Povinellija je pri tem komentarju zmotila implikacija, da vloga, takoj ko postane bolj niansirana in kompleksna, terja igralca brez dvarfizma. "Ko hočejo Umpe lumpe nadgraditi v bolj poglobljene like, iz pogovora v hipu črtajo male ljudi. Dvojna žalitev je: ne samo, da ste nas odstranili iz vloge, ki bi nam tradicionalno pripadala, ampak to utemeljujete s tem, da skušate lik privzdigniti."

V zadnjih letih je bila denimo kampanja "Oscars so white" dober primer tega, kako se je bil Hollywood prisiljen soočiti s sistemsko dediščino mizoginije, rasizma in homofobije. Napredek je počasen in neenakomeren, a po Povinellijevem mnenju ljudje z dvarfizmom ostajajo spregledani. "Navdušen sem nad tem, da prihaja do napredka na področju spolne enakosti, do zastopanosti neheteroseksualnosti in celo do večje vidnosti invalidnosti. Smo zelo specifična skupina, ki jo sam štejem pod okrilje invalidnosti, a ljudje z dvarfizmom smo ostali pozabljeni - mislim, da zato, ker smo bili v preteklosti močno zastopani, a v ponižujočih vlogah. Nihče noče pisati za nas, ker se jim zdi, da ne morejo pisati vlog, kakršne so bile včasih, ampak ne znajo pa si predstavljati ničesar onkraj teh fantazijskih likov."

Sorodna novica Po kritikah Petra Dinklagea bo Disney "spremenil pristop" k novi Sneguljčici

Sneguljčica in sedem ... raznolikih magičnih bitij
Peter Dinklage, verjetno najslavnejši igralec z dvarfizmom na svetu, se je lani v nekem podkastu obregnil ob Disneyevo igrano priredbo animirane klasike Sneguljčica in sedem palčkov, v kateri bo glavno vlogo igrala Rachel Zegler. "Napredni ste v enem pogledu, ampak še vedno pa pripovedujete klinčevo nazadnjaško zgodbo o sedmih palčkih, ki skupaj živijo v jami. Nisem s svoje prižnice dosegel res nikogar? Najbrž nisem bil dovolj glasen."

Posledično je bilo odločeno, da bo Disney v novem filmu palčke zamenjal s "čarobnimi bitji", ki bodo med seboj različna - samo eno od njih bo majhna oseba. Dylan Postl, igralec in poklicni wrestler z dvarfizmom, tega ne dojema kot napredek. "To je sedem vlog, ki pripadajo ljudem moje postave, sedem različnih likov in vlog. Ne gre za jamsko bitje A, B, C in D. Vsak lik ima svoje značilnosti in pravzaprav so, skupaj s Sneguljčico, junaki zgodbe. S to potezo ne kradete vlog samo igralcem, ampak tudi potencialnim dvojnikom in kaskaderjem. Zakaj naj bi bilo to dobro? Nihče ni navedel kakega dobrega razloga. Če se odločiš za tako potezo, moraš imeti zanjo dobro argumentacijo, ki pa je nismo slišali."

Svoje mnenje o "aferi Wonka" je za omenjeni časnik podal tudi 59-letni igralec in komik Danny Woodburn, podpredsednik odbora za nastopajoče z invalidnostmi, ki deluje pod okriljem igralskega ceha (SAG). "Zavedam se, da je to fantazijski lik, ampak ko pogledam Hugha granta v vlogi Umpa lumpe, vidim telesni tip ljudi z ahondroplazijo. če misliš posnemati telesni tip te skupnosti, kar so počeli v Čarliju in tovarni čokolade, zakaj ne daš vloge nekomu z ahondroplazijo? Sicer pa spremeni telesni tip."

Magija posebnih učinkov ne pride prav v vsaki situaciji, opaža. "Nihče ne bo sfriziral mene, da postanem 180-centimetrski sanjski moški, bomo pa očitno prirejali v drugo smer, ker je to atrakcija, ker je smešno, ker pritegne pozornost. Če Hugh Grant te vloge ne more igrati brez posebnih učinkov, zakaj ne velja tudi obratno? Vem za vloge, kjer iščejo igralca brez invalidnosti, da bo igral invalida, ker ga nesreča doleti šele na sredi zgodbe. Okej, lahko smo uporabili posebne učinke za Garyja Sinisa, da je postal dvojni amputiranec v Forrestu Gumpu. V eno smer se lahko prilagajamo, v drugo pa ne."