Sodelavci amsterdamske univerze domnevajo, da se je komaj 35-letni Mozart okužil s streptokokom, kar je povzročilo hudo in smrtonosno otekanje njegovih ledvic. Ko je slavni klasicistični skladatelj umrl, so zdravniki zapisali, da je smrt povzročila huda mrzlica, povezana z miliarno tuberkulozo. Čeprav je Mozart umrl zelo mlad, pa nihče ni odredil avtopsije. Mozartovih posmrtnih ostankov niso mogli analizirati niti pozneje, ko so se govorice o skladateljevi domnevno nenaravni smrti že dodobra razširile. Sedem let po Mozartovi smrti so namreč grob prekopali, da bi ga lahko znova uporabili, ostanki trupla pa so bili dokončno in za vedno pomešani z zemljo.
Tako je otekel, da se niti v postelji ni mogel obrnitiSodelavci amsterdamske univerze Richard Zegers, Andreas Weigl in Andrew Steptoe so po poročanju BBC-ja primerjali zgodovinska poročila o simptomih Mozartove bolezni s simptomi bolezni, ki so bile konec 18. stoletja v Evropi najbolj razširjene. Pod drobnogled so vzeli več kot 5.000 zdravniških kartotek iz obdobja med letoma 1791 in 1793 - Mozart je umrl leta 1791 - in odkrili, da je bilo otekanje zaradi slabega delovanja ledvic najpogosteje povezano s tuberkulozo in podhranjenostjo. In prav decembra 1791 je bil simptom lokalne vodenice med umrlimi mladimi moškimi zelo razširjen. Poročila Mozartovih bližnjih govorijo o tem, da je bilo Mozartovo telo v dneh pred smrtjo tako močno oteklo, da se skladatelj in pianist včasih celo ni mogel sam obrniti v postelji. Mozart sicer znakov tuberkuloze ni kazal, znanstveniki pa domnevajo, da bi takšne bolezenske znake lahko povzročila tudi močna okužba z bakterijo streptokokom. Obenem priznavajo, da njihov sklep ni nujno pravilen. Kot mogoče vzroke smrti so navedli še škrlatinko ali kronični napad na srcu ali ledvicah.
Tri zmagoslavja ob koncu življenja
Preden je umrl, je Mozart bolehal nekaj mesecev. Medtem je doživel nekaj največjih zmagoslavij svojega življenja. Zbolel je ravno med pripravami na premiero zadnje opere, katere pisanja se je lotil. To je bila opera seria oziroma resna opera z naslovom La clemenza di Tito, ki jo je napisal za priložnost kronanja cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Leopolda II. za češkega kralja. Slavnostni dogodek se je zgodil 6. septembra, že konec meseca pa je Mozart dirigiral na premieri Čarobne piščali, ki jo je napisal v obliki nemškega 'Singspiela'. Po tem dogodku v javnosti ni več nastopal in popolnoma se je posvetil pisanju Rekviema, s katerim je tudi simbolično sklenil svoje ustvarjanje in življenje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje