Gemma Bovery, ki se z možem Charlesom preseli v Normandijo, postane zaradi svojega imena center sveta podeželskega peka bibliofila, ki je absolutno prepričan, da je bila njena usoda že napisana in da ji mora preprečiti samomor z arzenikom. Ko ona začne razmerje z mlajšim Francozom, se on tako ustraši usode, da ji kar pošlje pismo, ki prekine njuno zvezo. Razen če si književnosti v šoli posvečal izjemo malo pozornosti, veš, kako se vse nadaljuje.V nasprotju s koncem, ki vam ga bom prihranila. Lahko samo rečem, da bo pustila pečat po svoji absolutno neumni smrti.

Zdaj pa k filmu - ste kdaj gledali kakšen film, ki je bil preprosto lep, glasba je bila perfektna in vsi igralci so bili tam z zelo dobrim razlogom, ampak je nekaj preprosto manjkalo? Ker Gemma Bovery te pusti s točno takim občutkom.

Mogoče sem si kriva sama, ker sem dejansko prebrala strip, po katerem je bil narejen, in si tako pokvarila pričakovanja, mogoče pa je bilo krivo to, da sem bila popolnoma nepripravljena na ogromno količino francoščine, ki nam je bila dana. Ali pa samo zato, ker sem pričakovala več od take odlične zgodbe. Kar koli je bilo krivo, film me je pustil z samo enim opisom: eh.
Eh, ker je bila sicer čudovita Gemma Arterton primorana nositi večinoma izjemno grozne obleke. Eh, ker so bili vsi drugi Angleži v filmu tako glasni in stereotipni, da se mi je gabilo smejati. Ter nazadnje eh, ker ni drugih besed kot eh.

Ampak to ne pomeni, da ne bi smeli zanemariti vseh dobrih stvari v filmu. Ko sem nazadnje slišala toliko smeha v dvorani, sem gledala Prekrokano noč. Šale so bile nove in iznajdljive, kot na primer: "Raje bi videl, da se drogiraš, kot da igraš videoigrice," ko sin pripovedovalca pravi, da so knjige bedne. Ali njegovo izjemno presenečenje, ko ga ta prosi za denar, da kupi knjigo. Krohotanja in izobrazbe o Flaubertovi mojstrovini zagotovo ni manjkalo.

Scenarij je bil daleč od pocukrane romantične komedije, četudi se je film začel popolnoma enako (torej na koncu) kot strip, kar spet ni dovolj nadležno, da bi pokvarilo celoten filmski užitek. Formulaične strukture se skoraj ne pojavljajo, se pa gnusno pojavljajo bogati Angleži na počitnicah. Glasnejši od siren in bolj nadležni od preveč občutljivih dimnih alarmov in s tako groznim okusom, da se samo smejiš in pomigaš z glavo, ko Francoz z dejanskim dobrim okusom pokaže svojo izjemno graščino. Ampak oni so samo zanimiva popestritev, da nas odvrnejo od glavne zgodbe. In če vas take reči zanimajo - Gemma očitno misli, da je kruh seksi.

Vse ti odlični elementi bi morali zagotoviti več kot samo solidno večerno zabavo, ampak med šalami, čudno usodo in resnostjo je šlo nekaj narobe in posledično prikrajšalo film za čarobnosti. Če ne drugega, nam Gemma Bovery pokaže, da odličen scenarij ne naredi odličnega filma.

Ocena 3/5, piše: Anamarija Krassnig