Victoria je mlado dekle iz Španije, ki je prišla kot natakarica delat v Berlin. Ker je še mlada, jo ob delu spremlja tudi zabava in nič hudega, če bo po hudi zabavi odspala samo uro in nato vsa brez energije strankam točila kavo. To je tako ali tako rutina in zato proces, ki ga z lahkoto izpelje. Vsaj takšen je bil načrt ta večer, ki pa nekoliko skrene s poti, ko v klubu spozna družbo fantov. Ker se danes precej hitro "zaštekajo" z ljudmi, ki smo jih pravkar spoznali, se tudi oni v trenutku ujamejo in odločijo nadaljevati svoj lasten žur na strehi bloka. Ker Victoria ne govori nemško, se pogovarjajo v polomljeni angleščini, ki je vendarle dovolj razumljiva, da se seveda sporazumejo. Zganjajo norčije in se pogovarjajo o precej nepomembnih zadevah, ko se Victoria odloči, da je napočil čas za odhod, saj jo že čez nekaj ur čaka služba. Ker se ji ne splača domov, se odloči iti kar do lokala, kjer dela, in se pripravit na službo. Pospremi jo Sonne, fant iz družbe. Victoria ga povabi v lokal, kjer si izmenjata še nekaj besed, nakar pridejo ponj preostali fantje iz družbe. Videti je, da imajo nekaj za bregom, a nihče izmed njih ne pove, kaj. Hitro uvidimo, da morajo opraviti neki posel, a še vedno nam ni izdano, za kakšno vrsto posla gre. Ker pa za izvedbo posla potrebujejo štiri osebe, Victorio prosijo, naj gre zraven. Victoria privoli. Ne ve pa, kako usodna zanjo bo ta odločitev.

Še neutrjeni režiser Sebastian Schipper – posnel je štiri celovečerce, od katerih noben, izvzemši film Victoria, ni viden – ima izreden čut za prikaz nočnega življenja mladih in gre še dlje, saj izpostavi resno vprašanje, ki se pojavi zunaj tega sprva brezskrbnega življenja, polnega zabave, dobre družbe, mamil in alkohola. V ozadju se vzporedno s spremljajočo zasnovo plete problematika, ki se gledalcu prikazuje šele postopoma. Zaplet nas v trenutku uroči in budno spremljamo njegovo odvijanje. Zgodi se kar nekaj pripetljajev, od katerih je vsak naslednji hujši od poprejšnjega, in zdi se, da bo razplet kolobocije, v katero je hudo zabredla družba, tragičen. Schipper nam tako v enem samem posnetku prikaže dve uri in petnajst minut življenja te družbe, od stanja brezskrbnosti do stanja brezupa. Izvrstno izpeljano, natempirano, šokantno, briljantno.
Film leta.

Ocena: 5; piše Vesna Videnovič