"Če je v prvem primeru splošno prepričanje morda pretirano, je v primeru ženske vendarle drugače. V Orisu filozofije pravice Hegel trdi, da 'naravna določenost obeh spolov dobi intelektualni in etični pomen', in razvpito sklene, da [...] moški ima svoje dejansko substancialno življenje v državi, v učenju itd., [...] ženska pa ima svojo substancialno poklicanost v družini [...] Ne le, da danes to stališče ni več vzdržno, ampak s tem Hegel krši eno od glavnih načel svojega sistema pravice kot 'kraljestva aktualizirane svobode'. Ker ima vsak posameznik 'usodo živeti obče življenje', je Hegel z omejevanjem žensk na področje družine sistematično prepreči, da bi v celoti udejanjile svojo svobodo. In to je očitno protislovje," so zapisali organizatorji in organizatorke ob začetku tridnevne mednarodne konference s polnim naslovom Hegel, ženska in feminizem: Logika in politika spolne razlike.

Poteka do srede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), organizirajo pa jo Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta in AGRFT), Svobodna univerza v Berlinu, Univerza v Padovi in Goethe institut Ljubljana. Konferenca se bo nadaljevala v okviru prihodnjega kongresa o Heglu, ki bo potekal leta 2023 v Stuttgartu.

Kot so še zapisali ob današnjem začetku, številni preučevalci Heglove filozofije njegovo obravnavo ženske zavračajo kot goli predsodek in se pri tem opirajo na stališče, da je bil tudi Hegel otrok svojega časa. "Vendar pa se po eni strani zdi, da obstajajo sistematični razlogi, na podlagi katerih je Heglova obravnava ženske zelo problematična."

V Heglovih delih so številni odlomki, ki podpirajo tezo, da je ženska v pojmovnem smislu podrejena moškemu, predvsem kar zadeva njen odnos do družbenih norm in strukturne vloge, ki jo zaseda v družbeni reprodukciji.

Po drugi strani pa obstajajo miselne figure, kot je Antigona, ki se upirajo prevladujočim družbenim vzorcem in vlogam, pripisanim v določeni družbi, in tako nasprotujejo podobi, ki jo Hegel riše o ženski drugje.

Govorili bodo Zdravko Kobe, Martin Hergouth, Bojana Jovićević in Goran Vranešević z Univerze v Ljubljani ter še vrsta govork in govorcev z univerz v Zagrebu, Barceloni, Lizboni, Berlinu, Kjotu, São Paulu in drugje.

Teza, antiteza, sinteza
Georg Wilhelm Friedrich Hegel se je rodil 27. avgusta leta 1770 v Stuttgartu. V zgodovino se je najbolj zapisal s tehniko dialektičnega mišljenja, bistvo katerega je podrobno prikazano v njegovem temeljnem delu Fenomenologija duha. Objekt in subjekt oziroma teorijo in prakso je razumel kot celovit odnos, v katerem oba pola vplivata drug na drugega. Iz nasprotja teze in antiteze nastane sinteza na višji ravni. Dialektika za Hegla ni bila zgolj spoznavna metoda, ampak tudi splošno veljavni zakon stvarnosti. Umrl je 14. novembra 1831 v Berlinu.