V Prešernovem gledališču Kranj bo danes premierno na sporedu črna farsa Mama (La Mere) francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja – Zeller je med drugim režiral presunljivo filmsko dramo o demenci Oče, ki je Anthonyju Hopkinsu letos prinesla oskarja za najboljšo glavno vlogo. Dela Oče, Mama in Sin so pravzaprav členi iste trilogije: gre za nepovezane drame, ki pa jih družijo naslovi z družinsko konotacijo.

Režijo prve slovenske uprizoritve večplastne, pretresljive zgodbe, ki govori o bolečini in osamljenosti Mame, ki se spoprijema s sindromom "praznega gnezda", je prevzel Ivica Buljan. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. (Na Ptuju bo prvič uprizorjena 26. novembra).

Dramaturginja in umetniška vodja sezone Marinka Poštrak je Zellerjev "virtuozno napisan tekst" za uprizoritev izbrala, ker se ji je zdel "izjemno poglobljen, s psihoanalitičnim uvidom, neverjetnimi obrati, v katerih se izgubljajo in iščejo vsi junaki te fascinantne drame, ki odpira polje mita o materinski ljubezni, ki ga bolj ali manj doživljajo vse družine".

Razlog za odločitev za to besedilo pa je po njenih besedah bilo v večini tudi to, da imajo v ansamblu igralko Darjo Reichman, "saj se zdi, kot da bi bila vloga tako rekoč napisana zanjo". "Darja je izvrstno ustvarila ta lik, to vlogo in z gotovostjo lahko rečem, da je to ena njenih najzahtevnejših vlog doslej – pa jih ni bilo malo," so njene besede povzeli v sporočilu za javnost.

Zdrsi med resničnostjo in fikcijo
Buljan je povedal, da gre pri Zellerjevi trilogiji Oče, Sin, Mati za edinstven poskus kategoriziranja psiholoških težav modernega človeka, pri čemer je besedilo Mama – kot ugotavlja tudi sam avtor – izmed trojice najbolj enigmatično in obenem najbolj gledališko. Liki niso napisani linearno, ampak pred gledalca postavljajo vprašanje, ali je vse to, kar smo gledali, resničnost ali paralelna fikcija, ki temelji na resničnosti.

Samota vladarice v praznem kraljestvu
"To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo," je še povedal Buljan.

V gledališču so zapisali, da se Zeller spretno poigrava z resničnostjo izrečenega, ki jo gledalec skozi labirint Mamine stiske iz prizora v prizor sestavlja po koščkih. Gre namreč za variacije pogovorov med Mamo in Očetom, Mamo in Sinom, Očetom in Sinom ter Mamo in Dekletom, ob katerih se skupaj z Mamo tudi gledalci izgubljamo v blodnjaku različnih scenarijev, ki jih "zapisuje" njeno hrepenenje po izstopu iz nevzdržne spirale osamljenosti, v kateri se vrtinči na tanki meji med stvarnostjo in imaginacijo, norostjo in bolečino, materinsko ljubeznijo in bolestno posesivnostjo.

Ob Darji Reichman v predstavi nastopajo še Borut Veselko, Blaž Setnikar in Doroteja Nadrah. Scenograf in kostumograf je Rudy Sabounghi, skladatelj in avtor priredbe songa Parle-lui de moi Mitja Vrhovnik Smrekar, prevajalka Suzana Koncut, lektorica Barbara Rogelj, oblikovanje svetlobe in videa imata na skrbi Toni Soprano Meneglejte in Sonda 13.