Skladbe bodo izvedli dijaki in profesorji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostje. Predsednik društva Nenad Firšt je na oktobrski predstavitvi sezone dejal, da si želijo, da bi na tokratnem "maratonu" zazvenela glasba prav vseh izmed njih. V ponedeljek popoldne se bo dvodnevni koncert preselil še v Dvorano slovenskih skladateljev na Vegovo.

Društvo skladateljev Slovenije, ki ima trenutno slabih 120 članov, je bilo ustanovljeno 22. decembra 1945. Po ustanovitvi Zveze skladateljev Jugoslavije je leta 1950 postalo njegova samostojna enota ter se konec januarja 1951 preimenovalo v Društvo slovenskih skladateljev (DSS). V samostojni Sloveniji je pridobilo status društva v javnem interesu. Od leta 1991 deluje kot samostojno društvo, ki danes vključuje tudi v tujini živeče slovenske skladatelje.

Vidnejši dosežki in Kozinova nagrada
Vidnejši dosežki društva zaobjemajo izvedbo prireditve Svetovni glasbeni dnevi leta 2003 in 2015. Med pomembnejše pobude pa uvrščajo ustanovitev Slovenskega glasbenoinformacijskega centra. S svojim delovanjem se DSS vključuje v dejavnosti Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (ISCM) in Evropskega združenja skladateljev (ECSA).

Društvo skladateljev so do zdaj vodili Danilo Švara, Blaž Arnič, Matija Bravničar, Karol Pahor, Vilko Ukmar, Radovan Gobec, Danilo Švara, Uroš Krek, Dane Škerl, Bojan Adamič, Pavel Mihelčič, Janez Gregorc, Marko Mihevc, Jani Golob, Tomaž Habe, od leta 2010 pa mu predseduje Nenad Firšt.

Med temeljne dejavnosti društva sodijo glasbeno založništvo, posredovanja notnega gradiva, koncertna dejavnost ter promocija slovenske glasbene ustvarjalnosti v domačem in mednarodnem prostoru. DSS od leta 1994 podeljuje Kozinovo nagrado, najvišje strokovno priznanje za zaokrožen skladateljski opus ali za pomembne skladateljske dosežke.