"Pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev. Društvo slovenskih režiserjev ji zato s spoštovanjem dodeljuje častno članstvo," so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Od igralke do režiserke

Marija Šeme Baričevič je študirala igro na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani (AGRFT), njeni sošolci so bili Zlatko Šugman, Polde Bibič, Janez Čuk in Alja Tkačev. Kot igralka je nastopila v kratkem filmu Deset minut pred dvanajsto iz leta 1961 in v celovečernih filmih Tistega lepega dne in Naš avto iz leta 1962.

Režije se je učila v Rimu, kjer je bila kot štipendistka na izpopolnjevanju v studiih Cinecittà.

V Sloveniji je začela najprej delovati kot asistentka režije, pri 45-ih pa so ji zaupali prvo režijo, otroško TV-nanizanko Vijavajaringaraja (1967), ki je bila zelo lepo sprejeta. V 80. letih 20. stoletja je bila režiserka aktualnih oddaj in odmevne serije (posnete na film) Slovenski ljudski plesi. Njen Ciklamen (1974) se je zaradi politične spornosti znašel v bunkerju.

Je pionirka slovenske televizijske režije, ki je vzpostavila izjemno visoke standarde režije dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj.

Njeno delo je za vselej zapisano v spomin na 16-milimetrskem filmskem traku kot del televizijsko-filmske dediščine. O njenem življenju in delu so posneli dokumentarni film z naslovom Velikega imena malega ekrana – Marija Šeme Baričevič, katerega scenarist in režiser je bil Slavko Hren.

"Kar nekaj desetletij eden od nosilnih stebrov slovenske televizijske režije"
Tiha gospa Marija Šeme Baričevič, garačica, ki je bila več kot 40 delovnih let zaposlena na RTV SLO, je pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev, je dejala režiserka Maja Weiss Braatz.

Šemetova je bila po spominih režiserja Slavka Hrena že uveljavljena režiserka z dolgim seznamom televizijskih filmov, dobitnica domačih in mednarodnih nagrad.

"Videl sem Agitatorja in Ciklamen, ki sta se mi zdela slikovita in kvalitetna adaptacija –ufilmljenje literature. Opazoval sem jo tudi med delom – vodenjem velike filmske ekipe v največjem televizijskem studiu, kjer je bila postavljena ogromna scenografija za njen zadnji igrani projekt Delovni dan sestre Marje z Marjeto Gregorač v glavni vlogi. V studiu je vse vr(v)elo od ustvarjalne energije in delovnega entuziazma," je dejal.

"Spominjam se je iz prve uprizoritve Ionescove Plešaste pevke na Slovenskem. Da je iz tega poklica brez težav v zelo kratkem času prestopila v vlogo televizijskega režiserja, je bil zelo velik korak. Namenoma uporabljam moško obliko tega poklica, ker se je ta oblika zelo dolgo uporabljala tako pri naslavljanju kot tudi v televizijskih napisih tako za moške kot za ženske. To poudarjam zato, ker je bilo biti ženska v časih, ko je gospa Šeme začenjala, za delovanje v tem poklicu zelo oteževalna okoliščina in najbrž ji zaradi tega marsikdaj ni bilo lahko," je dejala režiserka Helena Koder.

Poslanstvo, ne le ozko strokovnjaštvo
Kot je dejala dolgoletna urednica plesnega programa na RTV Slovenija in avtorica oddaj o plesu Danica Dolinar, je bila nagrajenka "prava gospa, lepih, milih potez, vedno urejena, krasilo jo je žlahtno izražanje z jasno dikcijo. Režiserka, ki je sodelavce in ekipo pred in za kamerami vedno vodila z veliko spoštljivostjo, preudarnostjo in z veliko produkcijskega, izvedbenega in tehničnega znanja."

Kot mlado urednico jo je še posebej navdihovala in navduševala s pristopom do svojega poklica, ki je bil zanjo poslanstvo, ne le ozko strokovnjaštvo. Skozi njene režije čutimo, da je delala za gledalce, z namenom posredovati jim idejno in umetniško sporočilo, še doda Dolinarjeva.

"Krasna je, in vesela sem in ponosna, da jo poznam," pravi igralka Marjeta Gregorač.

Kot poudari producent Franci Zajc, je bila Marija Šeme Baričevič "kar nekaj desetletij eden od nosilnih stebrov slovenske televizijske režije."

"Njen režijski televizijski opus je fascinanten. Poleg TV-dram Major, ustreljeni boste (1971), Ciklamen (1974), Zrušek (1974), Dobrotnica (1977), je soustvarila ogromno glasbenih oddaj tako zabavne kot resne glasbe ter vrsto dokumentarnih filmov," je dodal.

Po njegovih besedah je bila in bo ostala neprekosljiva po številu režij baletnih oddaj takratne baletne redakcije, ki jo je v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih vodila urednica Marija Vogelnik.

"Ponosen sem, da sem bil del njene produkcijske ekipe!" je še poudaril producent.