V Pokrajinskem arhivu Maribor bodo odprli razstavo Knjige v arhivu – v službi človeka ter prenovljene prostore.

Sorodna novica "Znanost ne deli – znanost bogati": zgodba Hallersteina, slovenskega astronoma na Kitajskem

Arhiv RS z razstavama, ki sta od aprila na ogled v parku pred Gruberjevo palačo in v preddverju čitalnice na Zvezdarski 1, praznujejo 320. obletnico rojstva Hallersteina, astronoma, jezuitskega misijonarja, znanstvenika, matematika, kartografa in diplomata, ki je v 18. stoletju kar 36 let živel in deloval na Kitajskem, ter 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo. Ob mednarodnem dnevu arhivov obe razstavi predstavljajo tudi v spletni obliki.

Slovenec, ki je Kitajski približal zvezde
Na razstavi Ferdinand Avguštin Hallerstein in njegov spomenik, ki sta jo pripravila Matevž Košir in kitajsko-slovenska akademska slikarka, umetnica in univerzitetna docentka Huiqin Wang, so predstavljeni izvirni arhivski dokumenti, tako iz Kitajske kot Slovenije, ki pričajo o Hallersteinovem delovanju v 18. stoletju.

Druga razstava je avtorski projekt Huiqin Wang z naslovom Hallerstein in Svilna pot. Umetnica v razstavi, s podnaslovom Umetniška interpretacija življenja in dela Ferdinanda Avguština Hallerja pl. Hallersteina, interpretira Hallersteinovo življenje in delo. Pri tem pa Hallersteina ovekoveči kot posrednika znanosti, kulture in umetnosti med Evropo in Kitajsko.

Knjige, v katerih se pojavljamo, a jih ne beremo
V Pokrajinskem arhivu Maribor so v jubilejnem letu, ob 90. obletnici delovanja, in na mednarodni dan arhivov pripravili razstavo Knjige v arhivu – v službi človeka. Razstava pozornost namenja posebni vrsti arhivskega gradiva – knjigam. V arhivih hranijo knjige, ki nastajajo "v službi človeka", takšne, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo čez celo življenje. Takšne so denimo rojstna knjiga, knjiga matičnih listov učencev, šolska zlata knjiga, matična knjiga zaposlenih, zemljiška knjiga, mrliška knjiga in podobno, so zapisali.

Letos je 90 let, odkar je bil 29. aprila 1933 sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s katerim je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja. Danes je to Pokrajinski arhiv Maribor, ki stoji na Glavnem trgu v Mariboru, poleg tega pa ima še enoti na Ravnah na Koroškem in Murski Soboti.

Lažji dostop do arhiva za javnost
Danes popoldne bodo odprli tudi prenovljene prostore na Glavnem trgu. V pritličju stavb Glavni trg 6 in 7 so namreč v letih 2021 in 2022 prenovili razstavišče oz. predavalnico ter sprejemno pisarno, kjer bodo ljudje lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo. Ponujala bo tudi priložnostne razstave ter možnost nakupa arhivskih publikacij.

"Dokumenti po prevzemu v arhivu začnejo novo življenje, pripovedujejo zgodbe, ki jih raziskovalci čez desetletja in stoletja interpretirajo na znanstveni osnovi. Mnogi naši uporabniki pa te dokumente potrebujejo že prej – ko urejajo lastniška razmerja, se zaposlujejo itd. V arhivu imamo letno kar blizu 2000 takšnih uporabnikov," pojasnjujejo v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Svoj mednarodni dan arhivi praznujejo od leta 2008, 9. junija 1948 je bil namreč na pobudo organizacije Unesco v Parizu ustanovljen Mednarodni arhivski svet, nevladna organizacija s sedežem v Parizu, ki združuje arhive in arhivske institucije po vsem svetu: nacionalne in regionalne arhive in tudi arhivska strokovna združenja. Organizacija združuje okrog 1900 članov iz 199 držav in ima pri Unescu posvetovalni status.