Muzikal Emilia Pérez, ki ga je režiral francoski mojster Jacques Audiard, je na mednarodnem prizorišču večinoma naletel na pozitivne odzive, čeprav so nekateri recenzenti izpostavili, da transspolnost tematizira na popreproščen in posplošujoč način. A splošni konsenz je navdušenje: film je v nedeljo osvojil štiri zlate globuse, vključno z nagradama za najboljši muzikal ali komedijo in za najboljši film v neangleškem jeziku.

Sorodna novica Emilia Pérez

V Mehiki bodo film uradno lahko videli šele konec tega meseca, a po spletu že krožijo odlomki dialogov Selene Gomez; številni Mehičani so poudarili, da uporablja bizaren sleng, ki v polomljeni španščini deluje neprepričljivo.

Mehiški igralec Eugenio Derbez je igro Selene Gomez javno opisal kot "neopravičljivo" – pozneje, ko so njegovi komentarji zakrožili po spletu in dosegli celo Seleno samo, ki je odgovorila, da se je z jezikom "potrudila po svojih najboljših močeh", se je sicer za svojo neprijaznost opravičil.

A plaz se je sprožil: Mehičani so opazili, da je Emilia Pérez film o Mehiki, ki ima v igralski zasedbi eno samo mehiško igralko (Adriano Paz), režiral ga je Francoz, ki ne govori špansko, dialogi zvenijo nenaravno, zgodba pa je natrpana s stereotipi. "Emilia Pérez piše zgodovino kot prvi dobitnik nagrade za najboljši tujejezični film, napisan z Googlovim prevajalnikom!" je bil eden od tvitov na to temo.

Filmska Emilia krivi "plačane bote"
Karla Sofía Gascón, španska igralka, ki je v filmu upodobila naslovno junakinjo, je na družbenem omrežju X obsodila "nezasluženo sovraštvo", češ da ga podpihuje "nekaj ljudi z lastnimi interesi". "Škoda je, da uporabljajo več profilov, da (brezplodno) napadajo film s čudovitim sporočilom in dobro zastopanostjo, namesto da bi jih uporabili za podporo mehiškim filmom in ustvarjalcem," je zapisala Gascón. "Škoda, da istih botov in plačanih napadov ne uporabijo za boj za pravičnejšo družbo."

Mehičani se posmehujejo predvsem predpostavki, da naj bi film predstavljal realistično podobo Mehike. Eden od uporabnikov je tvitnil, da je Gascón "verjetno prva dobitnica zlatega globusa, ki je na družbenih omrežjih blokirala pol Mehike".

"Nazadnjaški portret transspolnosti"
Aktivisti izpostavljajo tudi tematizacijo transspolnosti, češ da transspolna identiteta protagonistko "odkupi" za njeno kriminalno preteklost. Neprofitna organizacija GLAAD, ki se zavzema za pravično zastopanost kvirovske skupnosti v medijih, je film opisala kot "globoko nazadnjaški portret transspolne ženske" in kot "korak nazaj v upodobitvah transspolnosti".

Vidik filma, ki je najbolj razjezil Mehičane, pa je to, da na precej nesramen in površen način obravnava temo nasilja in izginulih. Filmska kritičarka Gaby Meza je za BBC povedala, da v Mehiki film dojemajo kot "eksploatacijo aktualne tragedije ... v imenu zabavne industrije". Mehika namreč na leto zazna 30 tisoč umorov, več kot sto tisoč oseb ima status izginulih. Organiziran zločin, v katerega sta delno vpletena tudi policija in vojska, večinoma ostaja nekaznovan.

"Nisem ravno veliko preučeval Mehike," je Audiard priznal v intervjuju na rdeči preprogi. "Kar je bilo relevantno, sem malo vedel že od prej."

"To, da je Emilia Pérez osvojila zlati globus za najboljši tuji film sredi krize človekovih pravic transspolnih žensk v Mehiki, v času transfemicidov, preprodaje drog, na tisoče izginotij žrtev – to ni večja vidnost," je na omrežju X zapisala mehiška aktivistka Natalia Lane.

Mehiška nejevolja filmu najbrž ne bo škodila
Emilia Pérez bo na začetku marca na podelitvi oskarjev verjetno eden od favoritov; Francija ga je predložila kot svojega kandidata za oskarja za najboljši tujejezični film. Jacques Audiard je medtem že namignil, da bi se z veseljem lotil nadaljevanja.