Videoposnetek, ki ga je na družabnih omrežjih objavila Joyce Karam z bližnjevzhodnega spletnega portala Al-Monitor, prikazuje vodo, ki se zliva po pečinah in se spreminja v reko blata na sprehajalnih poteh priljubljene turistične destinacije.

Z regionalne uprave za razvoj in turizem Petra so sporočili: "Območje je v odličnem stanju in turisti nanj vstopajo kot običajno od včeraj zjutraj [27. decembra]."

V izjavi, objavljeni na Facebooku, so še obvestili, da "občasno vzdržujejo sistem zgodnjega alarmiranja [poplav] in upravljajo približno devet nadzornih postaj, ki merijo višino vode". Nove postaje za opazovanje iz zraka naj bi kmalu postavili na ustreznih lokacijah, poroča The Art Newspaper.

Ni še jasno, ali so hudourniške poplave povzročile trajno škodo na območju, vendar Karam piše, da "Petra izvira iz okoli 3000 pr. n. št. [in] je prestala človeške in naravne nesreče. Trenutna nevihta naj ne bi predstavljala grožnje zgradbi." Leta 2018 je po poročanju BBC-ja v poplavah na tem območju umrlo več kot dvajset ljudi.

Vklesano v pečino iz peščenjaka
Petra je znana po arhitekturnih posebnostih, ki so jih Nabatejci med prvim stoletjem pred našim štetjem in četrtim stoletjem vklesali v pečino iz peščenjaka. Leta 2003 so se na lokaciji, ki je bila ključna postaja na trgovskih poteh s kadili in dišavami, začela arheološka izkopavanja pod vodstvom Francije in Savdske Arabije. Leta 1985 je bila Petra uvrščena na Unescov na seznam spomenikov svetovne kulturne dediščine.

Po navedbah Unesca so spomeniki v Petri "občutljivi za nenadne poplave vzdolž [mesta] Wadi Musa skozi vijugasto sotesko (Siq), če se nabatejski sistem preusmeritve [ki ga sestavlja starodavni jez] ne spremlja nenehno, popravlja in vzdržuje ... obstaja dolgoročna potreba po okviru za trajnostni razvoj in praksah upravljanja, katerih cilj je zaščititi lastnino pred škodo, ki je posledica številčnosti obiskovalcev, hkrati pa povečati prihodke od turizma, ki bodo prispevali h gospodarski in družbeni sposobnosti preživetja regije," povzema The Art Newspaper.

Prvi so bili v Petri križarji
Evropa je za Petro izvedela že v srednjem veku, ko so po Bližnjem vzhodu dirjali križarji. Ti so v 12. stoletju tam zgradili utrdbo. Znova jo je v 19. stoletju odkril švicarski raziskovalec Johann Ludwig Burckhardt. Zaradi svoje izjemne lege – dostop do mesta vodi skozi ozko sotesko – so se posnetki iz Petre že večkrat znašli tudi v filmski umetnosti, omenimo lahko denimo film Indiana Jones in zadnji križarski pohod.