"Vzorec sem poznala že na pamet, moja čustva so običajno označena kot dušeča, premočna, neobvladljiva. Označevali so me za preveč intenzivno, preveč posesivno, preveč temačno. Vedno znova so mi govorili, da sem preprosto preveč. Preveč česa? Nihče ni bil pripravljen pojasniti."

Na tem mestu Mira Furlan sicer govori o svojih odnosih z moškimi, vendar skozi celotno knjigo Imej me rajši od vsega na svetu vidimo, da se omenjeni vzorec v njenem življenju ponavlja. Psihiater ji je denimo po neuspešnem poskusu samomora dejal, da stvari jemlje preveč resno. Da trpi za pomanjkanjem lahkotnosti. In najbrž je bilo res tako. Mira Furlan je stvari jemala resno. Lotevala se jih je temeljito, posvečeno. In intenzivnost, s katero je doživljala svet, je pričakovala tudi od drugih. Od tod naslov avtobiografije – Imej me rajši od vsega na svetu. Potrebovala je nekoga, ki bi ji znal vračati čustva, njeno intenzivnost … To osebo je našla v svojem možu, filmskem režiserju Goranu Gajiću, s katerim je dobila sina Marka Lava in njega pravzaprav nagovarja, njemu je ta obsežna knjiga posvečena. Začne se prav s Pismom sinu, rojenemu v Združenih državah Amerike in je, kot je sama dejala, Američan – rojeni prebivalec Los Angelesa. Prav zaradi tega razkoraka med sinovim življenjem in razumevanjem sodobnega sveta ter njenim lastnim družinskim ozadjem in življenjsko izkušnjo se je Mira Furlan odločila za avtobiografijo.

Sorodna novica "Mira je bila vulkan"

Njena zgodba se, tako kot vse, začenja že daleč pred rojstvom. Mira Furlan najprej predstavi zgodovinske in družbene okoliščine svojih staršev in starih staršev. Gre za nekakšno značilno avstro-ogrsko zgodbo, v kateri se mešajo predniki judovskih, slovenskih in hrvaških korenin, različnih družbenih razredov in političnih pripadnosti. Njeno mater, Branko, sta zaznamovala status nezakonskega otroka in odraščanje brez matere, ki jo je zapustila kot zelo majhno deklico, in pozneje tudi brez oboževanega očeta. Nadarjeno in inteligentno dekle je posvojila njena učiteljica Ljuba. Mirin oče Ivan Furlan, partizan, je Branko spoznal po vojni, začel z njo ljubezensko razmerje, toda kmalu so ga poslali na Goli otok in aretirali tudi Branko, kolateralno žrtev. Mira Furlan sicer ugiba, da bi se ljubezen med Ivanom in Branko brez golootoške epizode morda hitro končala in se ne bi nikoli poročila ter dobila otroka – nje. Živeli so v stanovanju Mirine krušne babice Ljube v središču Zagreba.

Od otroških let je bila Mira občutljiva in – "komplicirana". V avtobiografiji se povsem razgali in odkrito govori o občutkih, dogodkih, trenutkih, ki bi jih marsikdo zamolčal. Gre za zelo iskreno besedilo, zelo netipičen pogled v življenje igralke in javne osebnosti, pravzaprav zvezdnice, kar je na območju nekdanje Jugoslavije brez dvoma bila. Mira Furlan je bila izobražena in razgledana, pisala je kolumne za kultni hrvaški tednik Feral Tribune in te so pozneje izšle v knjigi Totalna razprodaja. Napisala je tudi dramo Dokler nas smrt ne loči, ki je na odru zaživela v režiji Predraga Mikija Manojlovića.

Sorodna novica Umrla je Mira Furlan, hrvaška zvezdnica s hollywoodsko kariero

Obsežno besedilo (več kot 700 strani!) je za bralca ves čas enako zanimivo: ko govori o otroštvu, odraščanju, čustvenih in duševnih stiskah; ko govorimo o medijski in dejanski – če uporabimo nekoč pogostejši izraz – hajki proti njej v začetku devetdesetih let, selitvi ali pobegu v ZDA in novem življenju pod slavnim napisom Hollywood v zaledju Los Angelesa ter ponovnem ali vztrajnem občutku nepripadanja … In res: usoda inteligentnega in občutljivega človeka je najbrž vselej deloma takšna: da ga ne razumejo vedno, da ne pripada povsem, da je tujec in neprilagojen. Tudi samemu sebi. Sorodno dušo je sicer našla v Goranu Gajiću in mu brez težav in zadržkov večkrat izpoveduje ljubezen in občudovanje. Toda ko sta dobila otroka, ji je postalo jasno, da je v tem vidiku življenja niti on ne more povsem razumeti. Materinstvo je samotna izkušnja, iskreno piše Mira Furlan.

Iz oddaje S knjižnega trga.