Orlando Uršič se namreč v javnem pismu, ki ga je objavil Dnevnik, sprašuje, zakaj je Mitja Čander kot programski direktor Evropske prestolnice kulture (EPK) dogovor o izvedbi projekta Mariborska čitanka sklenil z Andrejem Brvarjem, dolgoletnim urednikom založbe Litera. Zanima ga, zakaj je z Brvarjem dogovor sklenil mimo Brvarjevega položaja v Literi, čeprav je založba Litera prav to knjigo, ki bo v angleškem jeziku izšla leta 2012 pri Zavodu EPK, prijavila na letošnji razpis v okviru programa projektov za EPK. V založbi so projekt predstavili na novinarski konferenci.
Čander naj pojasni tudi svoje projekte
Po mnenju Uršiča bi moral Čander kot programski direktor EPK-ja povezovati pobude kulturnih ustanov in ustvarjalcev v Mariboru ter "skozi dialog s člani programskega sveta Zavoda EPK oblikovati program te zgodbe". Uršič očita Čandru, "da se je kar sam dogovoril z nekom, da naj izvede projekt, ki ga je na razpis prijavila in javno predstavila neka nevladna organizacija, ki v Mariboru deluje". Uršič se tako sprašuje tudi o motivih za sklep dogovora z urednikom Litere, ki pa naj bi zdaj poskrbel za izdajo knjige pri zavodu EPK.
Odziv Mitje Čandra in Andreja Brvarja
Na javno pismo Orlanda Uršiča sta se že odzvala tudi Mitja Čander in Andrej Brvar. V zagovor sodelovanju Brvarju pri projektu EPK, Čander sporoča, da je Andrej Brvar "uredil in že leta 1999 pri Slovenski Matici izdal Mariborsko knjigo, ki je obveljala za referenčno zbirko pričevanj in literarnih besedil o Mariboru. Knjiga, ki jo je prijavila na poziv EPK vaša založba, ni Mariborska knjiga." Čander in Brvar še pojasnjujeta: "V povsem neformalnem pogovoru sva premlevala možnost, da bi nekoliko skrčeno Mariborsko knjigo prevedli v angleščino in jo kot reprezentativno delo o Mariboru ponudili tujemu bralcu. Tovrsten neformalni pogovor ne prejudicira nobene končne odločitve v zvezi z omenjeno Mariborsko knjigo niti v zvezi s projektom Založbe Litera."

Še nekaj z Uršičeve strani
Uršič zagotavlja, "da ne gre za boj za denar", saj naj bi bili knjižni projekti, ki jih je na razpis EPK prijavila Litera, vredni le nekaj deset tisoč evrov, medtem ko so projekti, ki se jih loteva EPK, vredni na desetine milijonov. Uršiča zanima tudi, "kakšne založniške izkušnje in znanja imajo ljudje na zavodu", Čandra pa sprašuje tudi po drugih projektih, "ki se jih bo kar sam lotil v okviru EPK-ja".