73-letni dirigent, ki je julija nastopil tudi v Ljubljani, je ob tem dejal, da je odločitev po dolgem in tehtnem premisleku sprejel z največjim obžalovanjem. Tako sta v vodo padli uprizoritvi Verdijeve opere Aida in Mozartove Figarove svatbe.

To ni prvič, da je dirigent, ki velja za eno zadnjih velikih imen klasične glasbe, kakršna sta bila na primer Herbert von Karajan ali Luciano Pavarotti, odstopil s svojega položaja. Leta 2005 je po skoraj 20 letih odstopil kot glasbeni direktor La Scale v Milanu, v Rimu pa je bil leta 2011 dosmrtno imenovan za častnega dirigenta. V Neaplju rojeni glasbenik bo tako ohranil le še mesto dirigenta pri Čikaškem simfoničnem orkestru, ki ga vodi od leta 2010.

Muti je bil med letoma 1972 in 1982 šef dirigent londonske filharmonije, med letoma 1980 in 1992 pa je bil glasbeni direktor Filadelfijskega orkestra. Od leta 1986 do leta 2005 je bil tudi glasbeni direktor znamenite milanske operne hiše La Scala.

Operna hiša v Rimu domuje v stavbi iz 19. stoletja v bližini glavne železniške postaje. Hiša, ki so jo v celoti preuredili pod fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem, je v zadnjih nekaj letih močno okrepila mednarodni ugled.

V zadnjem času se rimska opera, podobno kot nekatere druge, spopada s finančnimi težavami, pogosti so tudi spori v vodstvu in stavke, ki so februarja in julija letos privedle do množične odpovedi vstopnic ter zaradi katerih je prihodnost ustanove negotova.