Tolstojevo moskovsko hišo s 16 sobami so po oktobrski revoluciji spremenili v muzej, ki ga od takrat vsako leto obišče na desettisoče obiskovalcev. Moskovsko obdobje je bilo za enega največjih svetovnih romanopiscev zelo plodno.

Pisatelj, žena, 13 otrok in pogosti obiski
Hiša je ostala takšna, kot je bila v začetku prejšnjega stoletja. V pritličju so bile sobe za služinčad, velika jedilnica, kjer se je pri zajtrku in kosilu zbrala družina, zakonska spalnica, v kateri je pisateljeva žena Sofija, ki je bila njegova tesna sodelavka, pogosto prepisovala njegove rokopise in otroške sobe. Med drugim je, denimo, kar sedemkrat prepisala Vojno in mir.

"Kot vemo, je bila Tolstojeva družina zelo velika. Tolstoj, 13 otrok in žena. V tej hiši je živelo deset otrok. Zaradi šolanja starejših otrok, Serjože, Tanje in Ilije so se preselili v Moskvo," je povedala vodnica Darja Lugovska. "Malega Vanjo, ki je bil najmlajši, 13. otrok, so posedli v košaro in jo pokrili. Tolstoj jo je kot nahrbtnik nosil na hrbtu. Ustavil se je nekje v hiši. Vanja, ki je sedel v pokriti košari, pa je moral uganiti, v kateri sobi je ," je še dodala vodnica v pogovoru z moskovsko dopisnico RTV Slovenija Vlasto Jeseničnik.

Znano je, da je bila hiša Tolstojevih zmeraj polna gostov. Slavnega pisatelja in njegovo ženo so obiskovali znameniti književniki, skladatelji in drugi umetniki, med katerimi so bili pisatelja Maksim Gorki in Anton Čehov ter skladatelj Sergej Rahmaninov in slikar Ilja Repin. Kot je še povedala Lugovska, je bil Tolstoj konec 90. let 19. stoletja "že znan pisatelj. Bil je človek, čigar ime je pomenilo boj za duhovno in moralno svobodo. Boj proti obstoječi svetovni politični ureditvi."

Tolstoj, ki je med drugim napisal tudi mojstrovino svetovne književnosti Ano Karenino, velja za realista z razvitim smislom za analitičnost in psihološke odtenke svojih junakov, ki je obsojal dvoličnost družbe in socialno nepravičnost. Bil je izjemno socialno naravnan in se je zavzemal za pomoč revnim, za nenasilje in bratstvo.

Zaradi skromne oblek so ga imeli tudi za kmeta ali delavca
V muzeju so med drugim na ogled osebni predmeti družinskih članov, slike, oblačila in igrače. V hodniku še zmeraj stoji kolo, ki se ga je Tolstoj naučil voziti, ko je bil star 67 let. Sicer pa je imel rad tudi drsanje in sprehode po mestu. "Kot navaden Moskovčan se je veliko sprehajal po mestu. Ker je bil zelo skromno oblečen, so mnogi mislili, da je kmet ali delavec, ne pa grof Tolstoj," je povedala vodnica. V poznih letih je skušal živeti in delovati v skladu s pravili prvotnega krščanstva, tako da so ga leta 1901 celo izključili iz Pravoslavne cerkve.

Velik vrt ob mestni rezidenci
Moskovsko hišo pa je med drugim kupil tudi zato, ker je imela velik vrt. "Tukaj je prelep vrt, otok tišine v mestu, ki ga je spominjal na Jasno Poljano. Sofija Andrejevna je povsod okoli sebe rada ustvarjala lepoto. Rada je imela ustvarjalnost v najširšem pomenu te besede. Tukaj in v Jasni Poljani je delala veliko gredic, sadila je drevje. Nedaleč od nas je bil sadovnjak," je še dejala Lugovska.

Leta 1828 rojeni Tolstoj je zaradi svojih prepričanj doživel veliko nasprotovanj, predvsem zaradi želje, da bi razdal svoje premoženje. Ko so razmere postale nevzdržne, je skrivaj zapustil svoje posestvo v Jasni Poljani, vendar je na poti v samostan zbolel za pljučnico in umrl 20. novembra 1910 na železniški postaji v Astapovem.