Veseli bi bili že "dveh zob"
Grobišče je v bližini Odenseja, tretjega največjega danskega mesta. Tako lepo se je ohranilo zaradi visoke gladine morja in ugodne strukture prsti, ki je preprečila hitro razkrajanje. "Kadar izkopavamo vikinške grobove, se nam zdi, da imamo srečo, če poleg grobnih pridatkov najdemo recimo dva človeška zoba," je iskren vodja izkopavanj, Michael Borre Lundoe iz Muzeja Odense. "Tukaj pa smo naleteli na v celoti ohranjena okostja."

"Okostja so resnično izjemna. Tako lepo ohranjena so. Naštejemo po pet prstov na rokah, pet na nogah. To nam odpira cel nov svet mogočih odkritij," je navdušen Lundoe. Ker so okostja tako dobro ohranjena, bodo iz njih najverjetneje lahko pridobili vzorce DNK-ja.

V izkopavanjih, ki so se začela pred šestimi meseci, so do zdaj odkrili tudi dragocene artefakte, denimo nože, steklene bisere in broške, ki datirajo v čas med sredino 9. in sredino 10. stoletja.

Skrivnostna bogatašinja
Arheologi po grobnih dodatkih sklepajo, da so naleteli na grobišče majhne vikinške skupnosti kmetovalcev. Med pokojniki je sicer tudi grob ženske, ki je imela očitno višji družbeni status, saj je bila pokopana z rezilom, okrašenim s srebrom, in s kosom stekla, ki je v vikinških časih veljal za redko dragocenost. Pokopana je bila v vozu, najverjetneje tistem, s katerim je v življenju potovala.

Sorodna novica Mladoletna danska arheologinja naletela na zaklad vikinških kovancev

Kaj lahko pove sestava zemlje?
Arheologi so v laboratorij poslali tudi vzorce zemlje iz grobov. V njih bodo iskali ostanke cvetnega prahu, kar jim bo povedalo, v katerem letnem času je bil pokojnik pokopan in iz kakšnih vlaken so bila njegova oblačila.

Pregled terena z rentgenskimi žarki je raziskovalce pripeljal tudi do dragocene broške, kar je tipičen kos vikinškega nakita za ženske. Narejena je iz lesa in človeških ostankov.

Na hrbtni strani druge broške je kemična analiza pokazala mineralizirane ostanke tekstila; to pomeni oprijemljiv podatek o tem, kakšna oblačila so nosili Vikingi.

V zadnjih šestih mesecih jim je uspelo iz grobov odstraniti večino človeških okostij, jih zapakirati v kartonske transportne škatle in jih prenesti v muzej. Tam se zdaj sušijo, potem pa strokovnjake čakajo še čiščenje in nadaljnje analize.