Ogromni kos nakita je bil izdelan v jurijanski dobi, in sicer iz diamantov, ki imajo skupaj kar 300 karatov. Prodaja jo anonimni zasebni zbiratelj iz Azije, njena vrednost je ocenjena na dva milijona švicarskih frankov (2,12 milijona evrov), na dražbi 13. novembra pa bi lahko bila prodana še za veliko več, napovedujejo v dražbeni hiši Sotheby's.

"Zelo verjetno je, da so nekateri od teh diamantov prišli iz slavne ogrlice, ki je pripeljala do padca Marije Antoanete," je za tiskovno agencijo Reuters potrdila Jessica Wyndham, vodja oddelka za dragulje pri Sotheby'su.

"Videli smo že, da lahko nakit s plemenitim poreklom vzbudi ogromno zanimanja," je navedla in pri tem spomnila na obesek z biserom, ki je bil last francoske kraljice in so ga na dražbi leta 2018 prodali za večkratnik njegove ocenjene vrednosti.

O ponarejenih podpisih, lažnih groficah in jeznih draguljarjih
Izvirna ogrlica se je v središču škandala, ki se ga je prijelo ime Afera diamantne ogrlice, znašla v osemdesetih letih 18. stoletja. Kraljica Marija Antoaneta, ki takrat že tako ali tako ni bila na dobrem glasu, je zdrsnila še globlje v nemilost ljudstva zaradi obtožb, da je bila del zarote, s katero so hoteli ogoljufati kraljeve draguljarje: ti so razširili vest, da je kraljica naročila izjemno drag kos nakita, ki ga nato ni hotela plačati. V resnici je Marija Antoaneta ponujeni nakup ogrlice zavrnila – in tukaj v zgodbo vstopi plemkinja Jeanne de Valois-Saint-Rémy, samooklicana "grofica" ter razvpita pustolovka in tatica, ki se je v javnosti pretvarjala, da si je s kraljico blizu. Pri draguljarjih je prevzem ogrlice podpisala s kraljičinim imenom – denar pa seveda ni nikoli prišel.

Čeprav je bila grofica pozneje ujeta in obsojena (za kraljico pa so na sojenju odločili, da je nedolžna), si vladarica ugleda ni več povrnila. Incident je eden od dogodkov, ki so veliko pripomogli k francoskemu razočaranju in zameri do monarhije. Tovrstni škandali so bili za takratne Francoze razlog, da so podprli francosko revolucijo.

Izvirne ogrlice ni več
Diamanti iz izvirne ogrlice, ki je bila izdelana leta 1776, so bili pozneje posamič prodani na črnem trgu, tako da bi jih bilo skoraj nemogoče izslediti. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da se kakovost in starost diamantov ujemata s teorijo, da gre za sestavne dele slavnega kosa nakita.

Ogrlica je na pogled podobna šalu, ki ga lastnica nosi samo obešenega okrog vratu ali pa ga spredaj zaveže. Med prejšnjimi lastnicami je bila markiza iz Angleseyja; ena od njenih potomk jo je nosila na kronanju kraljice Elizabete II.

"Mislim, da je to eden najsijajnejših kosov, kar smo jih imeli, ne samo zaradi svojega porekla, ampak tudi zaradi oblikovanja," je navdušena Jessica Wyndham.