"Človeštvo je namreč v zadnjih dveh stoletjih naredilo neverjeten tehnološki preskok, vendar pa je pospešeno izgubljalo vrednote, zaradi katerih je svet prijeten prostor za življenje. Vse bolj jasno postaja, da nas tako imenovani napredek ni pripeljal nikamor, saj stopicljamo na mestu, do vratu zasuti s takšnimi ali drugačnimi produkti za enkratno uporabo," so ob razstavi zapisali v Goriškem muzeju.

Umetnik skuša najti nekakšen smisel v tem nesmislu, tako da zavržke, ki ga s svojo obliko, zgradbo ali teksturo še posebej pritegnejo, obravnava kot umetniške artefakte.

"Nastalo je več serij frotažev na različnih podlagah, najboljše je umetnik prenesel še v grafični niz oziroma serijo odlitkov. S prestopom v dva medija, ki ju v osnovi določa reproduktabilnost, umetnik v svojih raziskovanjih seže iz območja forme v območje produkcije in se tako vrne k problematičnemu izvoru svojih raziskovanj: na tej točki se namreč kar samo od sebe postavi vprašanje o (ne)smiselnosti umetniške (hiper)produkcije v sodobni družbi – a to je že tema za novo razstavo," so še zapisali v muzeju.

Razstavo sta kurirali Mojca Grmek in Katarina Brešan, na ogled pa bo do 11. februarja 2024.