Na razstavi z naslovom Med včeraj in jutri – Zapisi in čas bodo predstavili tudi načine ohranjanja spomina človeštva na različnih medijih: od rokopisnega zapisa, knjige, konserviranja in restavriranja le-teh, faksimil do digitalnega zapisa, hkrati pa bodo samo drevi na ogled tudi drugi dragoceni primerki iz trezorjev knjižnice.

Avtorici razstave sta bibliotekarka in profesorica umetnostne zgodovine Simona Vončina in bibliotekarska specialistka Simona Šuler Pandev, z razstavo pa želita predvsem predstaviti pomen ohranjanja spomina človeštva in njegovega izročila.

Zaradi praznoverne vsebine rokopis širili s prepisovanjem
Rokopisno knjigo Žegarjev Antikrist oz. Antikrista žulenje, napisano okoli leta 1769, so nedavno s sredstvi ministrstva za kulturo restavrirali v Arhivu Slovenije. Predstavitev rokopisa na razstavi je nastala v sodelovanju z Matijo Ogrinom iz ZRC SAZU-ja in Arhivom Slovenije.

"Matija Ogrin se je v času restavriranja dragocene rokopisne knjige temeljito poglobil v rokopis in ugotovil, da je verjetno izvod, ki ga hrani naša knjižnica in je bil vseskozi evidentiran znotraj zapuščine dr. Franca Kotnika kot 'Žegarjev Antikrist', delo drugega avtorja oz. naj bi ga pisale tri roke. Zato ga zdaj na razstavi imenujemo Antikrista žulenje, kot je predlagal Ogrin," je pojasnila Simona Vončina.

Matija Žegar je bil kmet in bukovnik iz okolice Vrbskega jezera, za slovensko slovstvo pa je bil pomemben predvsem zaradi prevoda Antikrista, obsežnega ilustriranega rokopisa v foliju. Gre za prevod knjige p. Dionizija Lützelburškega, kapucinarja renske provincije, so zapisali pri Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana.

Prevod rokopisa je našel župnik Singer leta 1902 v Logi vasi. Iz njegovega naslova izvemo, da je narejen po prvi izdaji iz leta 1682. Dr. Franc Kotnik je v Zborniku zimske pomoči iz leta 1944 zapisal: "85 let po tem, ko je izšel izvirnik, ga je po slabi modrosti preobrnil v slovenski jezik – pa ne celotno besedilo, ampak samo "po tem večem" Matija Žegar zavolj svojih dobrih prijateljev". Ta najstarejši, izvirni prevod Antikrista je pisan v rožanskem narečju in nosi naslov Antichrsta Shivllenie ali Leben Antechrista. Rokopis vsebuje zapise prerokovanja in praznoverne molitve, zato besedila niso nikoli tiskali, so še zapisali pri NUK-u. Kljub temu pa je bilo Žegarjevo besedilo priljubljeno branje, zaradi česar so ga širili s prepisovanjem.

Ob odprtju razstave bodo za kratek čas dogodka iz rokopisnih trezorjev dali na ogled tudi edine restavrirane primerke dragocenih rokopisov oz. knjig, med drugim Kolemonov žegen, Drabosnjakova Igra o izgubljenem sinu in Tinjski rokopis, ki jih hrani knjižnica. "V vitrini bo na ogled tudi 'popravljena' izvirna izdaja Dalmatinove Biblije, ki jo hrani naša knjižnica," je dodala soavtorica razstave.

Razstava bo na ogled do 31. januarja 2024.