Računsko sodišče je v revizijskem poročilu presodilo, da je bilo izplačilo v nasprotju z zakonom o javnih financah. Pred letom dni so člani komisije na predlog NSi-ja predlagali, da izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade v vrednosti dobrih 8300 evrov preverita Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Po njihovem mnenju je obstajal sum, da za to ni pravne podlage.

Predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) je na seji v uvodu povedal, da je KPK ugotovil, da obstajajo razlogi za sum izplačila denarja brez pravne podlage in s tem oškodovanje državnega proračuna, Računsko sodišče pa, da je bilo izplačilo v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je treba pri izvajanju državnega proračuna upoštevati načelo učinkovitosti in gospodarnosti.

Na pobudo komisije je Računsko sodišče izplačilo nagrade preverjalo v okviru revizije predloga zaključnega računa državnega proračuna za leto 2023. Predstavnica sodišča Helena Jenko je povedala, da so revizorji pregledali mnenja različnih pravnih strokovnjakov in ocenili, da v predpisih ne najdejo pravne podlage, da bi moralo ministrstvo za kulturo po več kot 20 letih nagrado izplačati. Ocenili so tudi, da bi bila v konkretnem primeru glede na sodno prakso uspešnost izterjave plačila malo verjetna.

Sorodna novica Računsko sodišče: izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič je bilo v nasprotju z zakonom

Vrečko: Računsko sodišče nam ni naložilo tozadevnega popravljalnega ukrepa
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ponovno pojasnila, da je ministrstvo denarni del nagrade, potem ko je dobitnica izrazila željo, izplačalo v skladu s sklepom upravnega odbora Prešernovega sklada iz leta 1999, ki ni bil nikoli spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Prav tako je ponovila, da jim Računsko sodišče ni naložilo tozadevnega popravljalnega ukrepa, niti jim ni izreklo priporočil glede izplačila nagrade. Poleg tega ministrstva v revizijskem poročilu ni navedlo v delu, kjer so omenjeni kršilci. Sejo je nato zapustila, saj se je po navedbah Levice udeležila seje vlade, člani komisije iz koalicijskih poslanskih skupin pa so napovedali obstrukcijo.

NSi: Koalicija se požvižga na pravno državo
Temu, da bi bil sklep upravnega odbora Prešernovega sklada brez trajanja, je oporekala poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi), ki meni, da je veljal le navedeno leto. Ko se je nekdo nagradi odpovedal, se je temu odpovedal za vedno, še meni. Poslanca Aleksander Reberšek in Janez Žakelj (oba NSi) pa sta med drugim dejala, da zapuščanje seje pomeni izogibanje dolžnostim in da se koalicija "požvižga na pravno državo".

Vrtovec je v izjavi početje ministrice označil za zgovorno, češ da "ni želela poslušati očitkov". Po njegovem mnenju je DZ v zadnjem obdobju uzurpiran, koalicija pa "živi v nekem vzporednem svetu politične realnosti". Kot je še dodal, je bil podoben scenarij na sredni seji komisije. Ta je bila prav tako nesklepčna, ker jo je koalicija obstruirala, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pa se je ni udeležila.

Levica: Tako izveden sklic kaže na željo po javni diskreditaciji
Po seji so iz Levice sporočili, da je bil v gradivu za današnjo sejo objavljen le izsek revizijskega poročila, sklepov ni bilo predvidenih, kar je po njihovem mnenju "skrajno manipulativno, saj je bil del poročila iztrgan iz celotnega revizijskega poročila". Tako izveden današnji sklic je po njihovem mnenju razumeti le kot politično obračunavanje s koordinatorico Levice, ministrico za kulturo Asto Vrečko, in umetnico Svetlano Makarovič.

Iz Levice so po seji še sporočili, da že druga seja na enako temo, sklicana brez ustreznega gradiva in sklepov, po njihovem prepričanju kaže, da je šlo "izključno za željo za javno diskreditacijo, temelječo na manipulaciji podatkov ter zavajanjih in lažnih obtožbah".