V letu, ko mineva sto let od rojstva prof. dr. Naceta Šumija, te pomembne osebnosti slovenske umetnostne zgodovine in konservatorstva, so se njegove izjemne zapuščine spomnili že z več dogodki, nocoj ob 20.35 pa si lahko na TV SLO 1 ogledate še dokumentarni film z naslovom Nace Šumi – profesor na televiziji scenarista Andreja Dobleharja in režiserja Boža Grlja. Dokumentarec pokaže pomembno, danes pa nemara že malce pozabljeno stran Šumijevega delovanja – njegovo nagovarjanje v medijih, kjer je zmogel nagovoriti širok krog občinstva.

Tudi življenje zlate dobe Televizije Slovenija

Nace Šumi ni bil izredno dejaven le na terenu, kot avtor obsežnega znanstvenega gradiva, likovnih kritik in profesor v predavalnici, ampak je imel močno prezenco tudi v medijih, in to v času, ko oddaje o umetnosti in kulturni dediščini niso nagovarjale le manjšega dela zainteresirane javnosti, ampak so, tudi po Šumijevi zaslugi, pritegnile tudi tiste, ki sami posebnega odnosa do takšnih tem niso gojili. Kot to lepo ubesedi misel, ki jo slišimo v dokumentarnem filmu: "Življenje in delo Naceta Šumija je obenem tudi zgodovina slovenske umetnostne zgodovine, konservatorstva in zlate dobe Televizije Slovenija."

Kot torej naslov dokumentarnega filma pove, je v ospredju predvsem zapuščina, ki jo je Šumi pustil na Televiziji Slovenija, in sicer s svojimi avtorsko zasnovanimi dokumentarnimi serijami Naselbinska kultura na Slovenskem, Slovenija – umetnostni vodnik in Korenine slovenske lipe, ki jih danes cenimo kot antologijske oddaje nacionalke. Šumi je v oddajah s preprostim, nazornim in vznesenim pristopom znal prepričati, da so gledalci njegovo misel posvojili in so umetnostni spomeniki postali naši stari znanci.

Sorodna novica Nace Šumi, karizmatičen predavatelj, ki je življenje zapisal proučevanju in ohranitvi dediščine

Doblehar spleta osrednjo pripoved filma s spojem dvojega – spomini na Šumija in ovrednotenjem njegovega dela tistih, ki so ga dobro poznali, ter bogatim gradivom, ki ga hrani Televizija Slovenija. Njegova žena in sodelavka na Znanstvenem inštitutu FF-ja Jadranka Šumi se spominja, kako je profesor neskončno užival, ko je bil obdan s knjigami in dokumentarnim gradivom. Vnuk, prav tako umetnostni zgodovinar, sicer pa tudi pesnik in pisatelj Miklavž Komelj govori o Šumijevem zanimanju za prostor na vseh ravneh – tako znotraj posamezne stavbe kot širši geografski prostor, predvsem pa so ga zanimale specifike slovenskega prostora. Z utrinki iz družinskega življenja pa nam Komelj dovoli vstop v bolj oseben prostor profesorja Šumija.

Profesorja se spomnijo nekdanji študenti
O Šumijevem strokovnem delu izvemo od dr. Mateja Klemenčiča, njegovega nekdanjega študenta, danes pa profesorja na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki spregovori predvsem o profesorjevih temeljnih monografijah o ljubljanski baročni in secesijski arhitekturi. Šumijeva študentka je bila tudi konservatorka dr. Sonja Ana Hoyer, ki pokaže na Šumijev prispevek, ko je bil konservator pri Mestnem muzeju Ljubljana. Dr. Nelida Nemec, Šumijeva študentka in kustosinja razstav, se spomni, kako je sodeloval pri "vračanju življenja" na grad Dobrovo pri Brdih in pri pripravi stalne zbirke grafičnih del Zorana Mušiča; vodja galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, mag. Marko Arnež pa govori o tem, da se je galerija rodila tudi ob Šumijevih prizadevanjih.

Profesor, ki je vzgajal v odnosu in razumevanju umetnosti
Šumijev prispevek v medijih predstavi še en profesorjev študent, Janez Lombergar, ki je svoje profesionalno delo posvetil Televiziji Slovenija. Šumija se spominja tako: "Bil je karizmatičen profesor, ki ni samo odlično predaval, ampak nas je predvsem vzgajal – vzgajal v odnosu do umetnosti, v razumevanju umetnosti, dediščine in njenega ohranjanja." Lombergar je na Televiziji Slovenija zasnoval vrsto osrednjih kulturnih oddaj, med drugim Kulturne diagonale, v kateri so redno odpirali problematiko ohranjanja spomenikov in opozarjali na spornost načrtovanih gradenj in posegov, ki bi bili lahko usodni za kulturno dediščino. Šlo je za polemično oddajo, ki je bila pogosto trn v peti oblastem, se spominja Lombergar. "Takrat sem se zavedel, kakšno moč ima televizija pri obveščanju, ozaveščanju ljudi. In kakšen učinek ima jasna kredibilna, odločna beseda pred široko javnostjo."

Pritegnil tudi tiste, ki jih umetnost ni zanimala
Šumi je združeval oboje, strokovno in odločno besedo, potrebno za jasen nagovor javnosti in odločevalcev. S televizijo je sodeloval v širokem časovnem razponu med letoma 1978 – 2002. Kot se spominja Lombergar, je s prepričljivim in vsem razumljivim načinom pripovedovanja postal poosebitev za vso umetnostno zgodovinsko tematiko na televiziji. "S svojim načinom pripovedovanja je znal pritegniti tudi tiste gledalce, ki jih prej stvari niso kaj dosti zanimale. In to je velika vrednota."

Doblehar ta del televizijskega arhiva dobro pozna, ne le kot televizijski sodelavec, ampak se je s tem ukvarjal tudi v svoji doktorski disertaciji z naslovom Pomen medijev v slovenski konservatorski praksi. Pripada zadnji generaciji študentov, ki je imela priložnost poslušati profesorja Šumija. "To je bila izjemno dragocena izkušnja, vendar se v zgodnjih študentskih letih nisem zavedal, kako pomemben je tudi Šumijev televizijski opus. Ob nekaterih vidnih umetnostnih zgodovinarjih, ki so na televiziji delovali kot uredniki in avtorji oddaj o kulturni dediščini, je bil prav Šumi eden osrednjih soustvarjalcev tovrstnega programa v tematski vrsti kulturnega novinarstva. V disertaciji sem pokazal, da je imel televizijski medij ključno vlogo pri popularizaciji kulturne dediščine in njenega varstva, del tega – s poudarkom na življenju in delu Naceta Šumija – pa smo želeli predstaviti tudi v dokumentarnem filmu. Z njim bomo sklenili jubilejno Šumijevo leto," pravi.

Premiera dokumentarnega filma Nace Šumi – profesor na televiziji bo torej danes ob 20.35 na TV SLO 1. Film bo nato na voljo tudi v aplikaciji RTV 365.