Zbrane je v uvodu nagovorila predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter. Opomnila je, da letošnji posvet poteka z enodnevno zamudo, saj se je Nacionalni mesec skupnega branja začel 8. septembra – v nedeljo. Napovedala je tudi že temo posveta prihodnje leto, ki bo Branje za vse in se bo posvečala vključevanju vseh v svet branja, tudi tistih, ki imajo osebne potrebe.
Predsednik Društva Bralna značka Slovenije pesnik Marko Kravos je poudaril, da letošnja tema vabi k "resnemu razmišljanju o zabavnih stvareh, kot so humor, smeh, šala". Smeh je sicer po njegovem mnenju "vedno na temni ali pa vsaj temno sivi podlagi, zato da zažarijo njegove barve, ki niso vse svetle, so sončno rumene, smeh pa je lahko tudi v bolj grenkih odtenkih, lahko je tudi zelen". Menil je, da je prav, da tisti, ki ustvarjajo literaturo za otroke, razmišljajo o tem, kako bodo nagovarjali bralce. V svetu, "ki je ves razvnet, ki leze v prah in pepel", je, kot je dejal, smeh nekaj posebnega.
Humor lahko branje približa tudi vsem, ki jim sicer ne leži
Direktorica Javne agencije RS za knjigo Katja Stergar je spomnila, da bralna pismenost, kot kažejo raziskave, "ni v najboljši formi", pa vendar v tem času nastajajo tudi kakovostne knjige z veliko humorja. Ta po njenem mnenju rešuje človeka. Ker imamo "dober kot tudi manj dober in slab humor", je pomembno, da beremo dela z dobrim humorjem, saj lahko ta v večji meri nagovorijo bralce in dosežejo večji učinek. "Še sploh, ko nagovarjamo tiste, ki ne marajo brati. Takrat so knjige, ki vsebujejo humor, tudi v ilustracijah, izjemnega pomena," je poudarila.
Poznamo več oblik branja kot kadar koli prej
Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je poudaril, da je Nacionalni mesec skupnega branja največja manifestacija spodbujanja branja in bralne kulture v Sloveniji. Letos združuje 99 izvajalcev in 302 dogodka. Čeprav, kot je povedal, danes pismenost ni več omejena zgolj na osnovne veščine branja in pisanja, temveč vključuje tudi digitalne, finančne in druge oblike pismenosti, ki so nujne v modernem svetu, pa je po njegovem mnenju "nujno potrebno poudarjati branje in bralno kulturo, ki sta temeljnega pomena za razvoj in širino posameznika".
Zato je pred njimi izziv, kako razvijati bralno kulturo pri vseh generacijah, kako popularizirati in promovirati kakovostno branje skozi celotno leto v šolskem pa tudi v širšem družbenem prostoru. Čeprav se bo digitalna civilizacija še naprej razvijala in bo raba umetne inteligence spreminjala odnose v družbi, je, kot je poudaril, nujno iskati ravnovesje med branjem iz zaslonov in branjem knjig, saj je branje tiskane besede "praviloma bolj poglobljeno in v večji meri omogoča razvoj sposobnosti analitičnega in kritičnega mišljenja".
Sledilo je predavanje nevrologa Zvezdana Pirtoška na temo Smeh in humor v možganih ter nato še predavanje Dragice Haramija z naslovom Žanri in njihov pomen za razumevanje humorja.
V drugem delu posveta so napovedana predavanja Magdalene Svetina Terčon na temo Mladinska književnost in humor ter humorna besedila v osnovnošolskih učnih načrtih, Pie Nikolič na temo Komični stripi na Slovenskem in Zorana Smiljaniča z naslovom Od Cankarja do Plečnika. Tilka Jamnik bo predstavila seznam dobrih knjig s humornimi prvinami, posvet pa se bo popoldne sklenil z okroglo mizo na temo večplastnosti humorja.
Organizator posveta je Bralno društvo Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ministrstvom za kulturo in Javno agencijo za knjigo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje