Trenutno dvosobno stanovanje v pritličnem delu objekta Pod gradom v Ljubljani ima tri kopalnice in kuhinjo. Čeprav je bil vložek v prenovo kar se da minimalen, pri čemer sta naročnika zavihala rokave tudi sama, je prostor oblikovan kot platforma za pregraditev v dve stanovanji: vsako s svojo kuhinjo in kopalnico.

Projekt v spomeniško zaščitenem objektu je nastajal dobri dve leti, praktično celoten čas epidemije. Največ dela je bilo z odstranitvijo ometa in saniranjem sten, ki so bile podvržene vlagi in plesni.

Ideja biroja Arhitekti Počivašek Petranovič je bila preprosta: prostor olupiti do njegovih temeljev in vanj postaviti tri lesene kubuse. Poleg kuhinje sta to še dve kopalnici, "v katerih je mozaik kot abstrakcija, sodobna interpretacija starih zidov. Še vedno je prisotna strukturnost, le da je bolj sodobna, urejena, tehnična," pojasni Urban Petranovič za projekt, ki je prejel tudi nagrado za najboljši zasebni interier na Mesecu oblikovanja.

Poleg tega, da je bila naložba v projekt kar se da nizka, pa je izvirni del projekta tudi pohištvo, izdelano po brezplačnih načrtih italijanskega arhitekta Enza Maria. Več v pogovoru z Urbanom Petranovičem:

Investitorji so pristopili do vas z izhodiščem, da so finančno omejeni, da imajo nepremičnino, ki je v spomeniško zaščitenem objektu in ki je v zelo slabem stanju. Kako ste ob teh omejitvah pristopili k projektu?
Stanovanje je tlorisno zasnovano tako, da se lahko pregradi v dve stanovanji, saj ima dva vhoda. Ravno zato sta dve kopalnici in možnost zasnove še ene kuhinje, in sicer v delu, kjer je stoječa kad. Tam smo nastavili vse potrebne inštalacije. Stanovanje se le pregradi. Naročnika imata namreč dve hčeri, ki jima želita to zapustiti.

Zato verjetno tudi nista toliko komplicirala?
Da, stanovanje trenutno oddajata.

Kako je potekala prenova?
Vedeli smo, da bo treba omete olupiti in narediti na novo. Ko smo jih odstranjevali, pa smo bili navdušeni nad videzom kamnitih zidov, zato smo se odločili, da jih pustimo. Zidove smo sušili celo poletje in jih nato zaščitili s premazom proti plesni. Vendarle pa smo hoteli sodobnejšo podobo stanovanja, ki je bivanju prijaznejša. Morda nekoliko bolj nevtralna, zato smo jih tudi pobarvali na belo.

V prostoru torej niste ničesar podirali ali dograjevali, ampak ste vanj umestili kubuse.
Tri lesene kubuse, v katerih so servisni prostori. Obdržali smo ovoj, v katerega smo umestili lesene kubuse s kopalnico in kuhinjo, po tleh po smo dali novi tlak z vsemi inštalacijami. Na način kot je zasnovan prostor z lepimi oboki in čudovitimi kamnitimi zidovi se nam zdi škoda, da bi ga pregrajevali s predelnimi stenami, zato smo uporabili čisto drug material in princip, lesene bokse oblečene v enostavne brezine vezane plošče le prislonimo ob obstoječe zidove.

Zakaj pa ste se odločili ravno za lesene panele?
Ker so kontrast nekoliko hladnejšemu kamnu.

Kako pa ste prišli na idejo, da boste za pohištvo uporabili načrte italijanskega oblikovalca Enza Maria Autoproggetazione. Gre za idejo, da si lahko po teh načrtih vsak sam izdela pohištvo, ki ima tudi oblikovno notico?
Enzo Mari je oblikoval design, dostopen širši javnosti in ne samo eliti, kot je morda značilno za oblikovanje. Ker sta bila investitorja že od vsega začetka vključena v projekt, pa se nam je zdelo primerno, da bi uporabili te načrte.

Ste goljufali vsaj toliko, da je mizar izrezal deske in je bil izdelek na ravni zložljivosti v slogu Ikee?
Hja, sprva je bila ideja, da bi investitorja te kose resnično izdelala sama, a je na koncu vse izdelal mizar. Izdelal je jedilno mizo, dva različna tipa stolov in regal. Morda bodo zdaj naredili še omaro in posteljo.

Omenili ste, da stanovanje oddajajo. Upala bi si trditi, da ima naročnik nekoliko drugačen odnos do prostora, v katerem živi in do prostora, ki ga oddaja. Se vam zdi, da bi se naročnika odločila za takšno formo stanovanja, če bi tudi sama dejansko živela v njem? No, trenutna najemnika sta zelo zadovoljna s stanovanjem in ga uporabljata takšnega, kot je. Seveda je trenutna postavitev improvizorična in se jo lahko zamenja.

Ker smo v energetski krizi in imajo stare zgradbe z debelimi zidovi svoje prednosti – ta prostor ni posebej toplotno izoliran, mar ne?
Obstoječi zidovi so zelo debeli, tako nudijo že sami po sebi določeno mero toplotne izolativnosti.
Bolj smo se ukvarjali s tem, da smo ovoj stanovanja izčistili do konstrukcije, ki se je izkazala za
čudovito; beli kamniti zidovi so torej konstrukcija stanovanja. Temu “originalnemu” izgledu smo
dali prednost pred novo izolacijo. Tudi obstoječe tlake smo odstranili do zamljine in naredili novo
sestavo tlaka, ki je tudi tpolotno in hidro izoliran. Ta nov tlak postane nova platforma za bivanje z
vsemi inštalacijami, ki so izpeljane v tlakih, pod brušenim estrihom.

Na stenah je zato vidna električna napeljava?
Tako, vse je nadomestno, saj nismo hoteli posredovati v konstrukcijo. Stanovanje ima talno gretje, tudi prezračevanje je napeljano v tleh.

Kaj pa izbira svetil v tem zelo specifičnem prostoru, ki je malo industrijski (…)
(…) ne bi uporabil besede industrijski (...) Svetila smo postavili ob zidove in usmerili v strop, tako
še bolj povdarijo lepe oboke in obstoječe kamnite zidove, ter razpršijo difuzno svetlobo po prostoru.

Hotela sem nadaljevati, da je industrijskost prisotna predvsem z vidika vidnosti električnih napeljav kot tudi vidnosti materiala, da pa sicer v noben pogledu ne spominja na ta slog. Morda deluje celo nekoliko skandinavsko.
Ta primerjava mogoče ni najboljša.

Katera pa bi vam bila?
Skandinavski zagotovo ne.

Kako ne, saj je vse belo, v lesu in minimalistično!
Têrmin skandinavsko – zdi se mi, da naš biro ne dela skandinavskih stvari, vsaj trudimo se jih ne delati. Smo v srednjeevropskem prostoru, zato skušamo črpati navdihe bližje nam. Pri tem projektu smo bili osredotočeni predvsem na enostavnost, jasnost in racionalnost same izvedbe, in ne na izkazovanje nekega sloga.

Imate odpor do tovrstne estetike?
Ne, tudi skandinavske stvari so mi zelo všeč, a zdi se mi, da v slovenskem prostoru ne moreš delati skandinavsko.

No, zagotovo arhitekti izhajate iz druge perspektive kot notranji oblikovalci. Pri kopalnicah pa ste se držali asketskega sloga. Vam je ta izraz bolj všeč?
Bolje, da.

Kakšen je bil koncept?
Naročnika sta hotela, da bi imel prostor nekaj več …

… da ne bi bil tak, študentski?
Da ima nekaj več. Če pogledamo kuhinjo, je morda res videti nekoliko bolj študentska. Če pa imamo prostor, v katerem je le kopalna kad, ima ta prostor nekaj več, dobi neko drugo kakovost. Takšna je bila želja naročnikov, po drugi strani pa je to dopuščal tudi sam tloris.