Pomemben del zbirke so v zadnjih letih obnovili, izzivov pri vzdrževanju pa je precej, pravijo v muzeju.

Po avstrijskem vzoru sta bila v Sloveniji pobudnika mednarodnega kiparskega simpozija forma viva, kar po latinsko pomeni živa oblika, vodilna slovenska modernistična kiparja Jakob Savinšek in Janez Lenassi. Pripomogla sta k temu, da sta bili leta 1961 v Sloveniji odprti kiparski delovišči v Portorožu za ustvarjanje v kamnu in v Kostanjevici na Krki za ustvarjanje v lesu.

Ideja je navdušila ljubitelja umetnosti in pozneje tudi direktorja ravenske železarne Franca Faleta, ki je na Koroškem zastavil simpozij kiparskega oblikovanja v jeklu. Prvi simpozij Forma viva Ravne, na katerega so povabili sedem umetnikov iz štirih tujih držav in treh takratnih jugoslovanskih republik, je bil leta 1964.

Letos tako mineva 60 let od prvega simpozija Forma viva na Ravnah. Vse do leta 2014, ko je potekal zadnji, je na skupno devetih simpozijih 37 avtorjev ustvarilo 36 skulptur. Od teh jih je danes 32 na ogled javnosti, postavljene so v štirih občinah Mežiške doline. Dve izmed skulptur sta se izgubili, dve pa sta trenutno umaknjeni, ena zaradi potrebne obnove, druga zaradi sanacije stavbe, kjer je bila.

Največ skulptur, kar 29, je na Ravnah na Koroškem. Tam danes v prostorih muzeja poteka srečanje strokovnjakov z različnih področij ter predstavnikov institucij in lokalne skupnosti. Namen pogovornih omizij je predvsem preizpraševanje o celostni problematiki javne zbirke v sodobnem urbanem ambientu in o izzivih za naprej, je med drugim povedala kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja Aleksandra Čas.

Po njenih besedah je posebnost javne zbirke jeklenih skulptur ta, da je umeščena v štiri lokalne skupnosti in tako muzej pri vzdrževanju in upravljanju skulptur sodeluje z vsemi štirimi, vsaka pa ima svoj prostorski načrt. V smislu promocije pa je ocenila, da je zbirka v dokaj dobri kondiciji. Med drugim je Občina Ravne na Koroškem pred desetletjem zastavila promocijsko strategijo, ki vključuje tudi spletno platformo in digitalizacijo zbirke.

"Ravne na Koroškem so naklonjene umetnosti, so mesto, ki si želi imeti v svoji sredi skulpture. Te so del našega vsakdana, del otroštva mnogih od nas," je v nagovoru zbranim dejal župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen. Ocenil je, da se skulpture obnavljajo "z ugodnim tempom", s tega vidika po njegovem forma viva živi. Ob tem je spomnil, da je bilo doslej tudi nekaj poskusov vsebinske revitalizacije v okviru različnih dogodkov. Sicer pa je, kot je še ocenil, počasi čas, da se organizira "morda nov simpozij v kratkem". Vse to je, tako kot obnove skulptur, povezano z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.

Skulpture so dodana vrednost v prostoru, bogatijo kraj, lahko navdušujejo in motivirajo ter so ne le umetniški, ampak tudi intelektualni biser za kraj, pa je med drugim dejal eden od sodelujočih na omizjih, mednarodno priznani arhitekt Jure Kotnik. "Marsikatero mesto po svetu bi bilo izjemno veselo, če bi imelo neko takšno obeležje svoje tradicije iz nastanka z dodano vrednostjo, kot jo lahko prinese umetnost," je dodal Kotnik.