Vsestransko dejavni umetnici se tokrat predstavljata s sožitnim prepletom dveh popolnoma kontrastnih ustvarjalnih izrazov, je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina Delač.

Po besedah umetnostne zgodovinarke portreti Žive Žitnik, naslikani z oljem in akrilom, spregovorijo o latentni prezenci osebe, ki jo gledalec spremlja skozi obraz kot polprosojno okno v duševni svet. "Ta se skoraj razkrije takrat, ko opustimo vse lastne predispozicije in se prepustimo domačnosti tujega. Namesto upodobljencev in upodobljenk na stenah zaživijo emanacije njihovih idej, od katerih nas še vedno loči slikarski medij, ki jih ujame v virtuozno likovno govorico," je zapisala o portretih.

Nina Stopar pa se predstavlja z najdenimi naravnimi in zavrženimi objekti, ki jih zbira po posestvu svoje umetniške rezidence v bližini Berlina in po kozmopolitskem mestu, kjer poteka večina njene socialne interakcije. Objekti, ki jih imenuje "koža Berlina", manifestirajo raznovrstne izkušnje mesta in narave ob njem, te pa v sinestetičnem ustvarjalnem procesu transformira v umetniška dela, pojasnjuje Marjana Dolšina Delač.

Razstavo povezujejo močne, žareče barve, ki so blizu obema in ki prepletejo sporočilno plastovitost obraznih podob z avtentično enostavnostjo lesenih kompozitov. "Skupaj se tako dopolnjujeta v istem iskanju stika med posameznikom in občo realnostjo, ki ga zaznamo kot opne prisotnosti," je zapis ob razstavi sklenila umetnostna zgodovinarka.

Nina Stopar (1982) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slovenskega jezika in filozofije in skoraj deset let poučevala na srednji šoli. Leta 2016 je zaključila magisterij iz estetike, leta 2021 pa končala še magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Živa Žitnik (1981) je leta 2005 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 2008 končala še podiplomski študij slikarstva.