V zbirki Umetnostne galerije Maribor (UGM) hranijo okoli 270 avtorjevih del, med njimi slike, grafike, risbe, ilustracije in akvarele. Upodabljal je predvsem pokrajino, mestne vedute in portrete.

Trstenjak je bil predvsem slikar, znan pa je tudi kot akvarelist in virtuozni risar, ki je upodabljal podeželje, morske motive in mestne vedute, so zapisali pri mariborski galeriji. Poleg portretov ter akvarelov pariške in italijanske pokrajine bodo na razstavi predstavili tudi izbor njegovih risb s svinčnikom in ogljem.

Bil je vešč v tehnikah, kot so akvarel, jedkanica, lesorez, akvatinta, monotipija in vernis-mou, pri kateri umetnik uporablja mešanico loja in voska. Še posebej ljubi so mu bili motivi domače Prlekije, slikal pa je tudi pejsaže Slovenskih goric in dalmatinske obale, lužiške folklorne motive ter tihožitja.

Kot so še zapisali pri UGM-ju, je bil predan tradicionalnemu slikarstvu. Njegova dela spadajo v pozni impresionizem, delno tudi v poetični realizem. Na njegovo upodobitev figur sta vplivala ekspresionizem in nova stvarnost, kar je čutiti v polnosti in oblosti teles ter rjavkastih barvnih tonih, je navedeno na spletni strani Slovenske biografije.

Vrh njegovega ustvarjanja traja med letom 1924 in začetkom druge svetovne vojne. Predvsem njegova akvarelna dela ga uvrščajo med vodilne slovenske slikarje, iz obdobja ustvarjanja v Parizu pa velja omeniti tudi sliki Portret BP in Montmartre iz leta 1925.

Trstenjak (1894–1970) se je v Slamnjaku pri Ljutomeru rodil v kmečko družino. Po končani osnovni šoli se je šolal za pleskarja, leta 1914 pa je bil poklican k vojakom. Ob koncu vojne se je priključil Maistrovim borcem, nato pa študij slikarstva nadaljeval na dunajski umetniški šoli Kunstgewerbeschule. Pozneje se je vpisal še na umetniški akademiji v Zagrebu in Pragi. Po študiju je leto preživel v Parizu, kjer je razstavljal v Salonu neodvisnih. Od 1932 do 1948 je živel v češki prestolnici, nato pa se je vrnil na Štajersko.

Razstava Anteja Trstenjaka je letos gostovala tudi v ljubljanski galeriji Instituta Jožef Stefan, Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči in goriškem Kulturnem centru Lojzeta Bratuža. V kamniški galeriji bo na ogled do 22. marca.