Vanj je vpisanih več kot 30 enot oziroma nosilcev nesnovne kulturne dediščine z območja Gorenjske.

"Ker so muzeji na splošno prepoznani kot institucije, ki se ukvarjajo pretežno s premično in materialno kulturno dediščino, želimo s tokratno razstavo, ki sovpada tudi z letom, ko praznujemo 70-letnico delovanja Gorenjskega muzeja, osvetliti pomen muzeja pri ohranjanju in varovanju nesnovne kulturne dediščine na terenu," so sporočili iz Gorenjskega muzeja.

Kot so pojasnili, ob izrazu kulturna dediščina najpogosteje pomislimo na dragocene predmete, ki jih hranijo v muzejih in galerijah, ter na spomenike in stavbe, ki pritegnejo našo pozornost.

"A kulturna dediščina ni le to. Izrednega pomena pri razumevanju in ohranjanju kulturne dediščine so tudi njeni neotipljivi oziroma nesnovni elementi. To so različna znanja, spretnosti, šege, izročila, tudi družbeni odnosi in različna področja duhovne ustvarjalnosti, ki se prenašajo iz roda v rod," so zapisali.

Letos praznujemo 20. obletnico sprejetja Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je bila sprejeta oktobra 2003 v Parizu. Razstava v Kranju pa bo s predstavljenimi vsebinami ljudi spomnila na pestrost človeške ustvarjalnosti in neprekinjena znanja, ki so se ohranila na Gorenjskem.

Gorenjska je prepoznana po številnih ohranjenih znanjih in veščinah, uprizoritvah, šegah ter izročilu, ki so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine. Med njimi so čebelarstvo, otepanje, izdelovanje malih kruhkov, piparstvo, pletnarstvo, Škofjeloški pasijon, narodnozabavna glasba in spuščanje gregorčkov.