Sledil je strokovni posvet o ustvarjanju za otroke. S tem se je začel tridnevni dogodek Small Size Days, ki je namenjen širjenju uprizoritvenih umetnosti za mlado občinstvo.
Na stopnišču LGL-a je na ogled nekaj več kot 50 ilustracij avtorjev z vsega sveta, ki prihajajo iz 18 držav. Pri izboru so se osredotočili predvsem na otroka, gledalca uprizoritvenih umetnosti – gledališča, lutkovnega gledališča, cirkusa in koncertne uprizoritve. Vodilo pri izboru je bilo dobesedno slikanje otroka, kako opazuje umetnost, na drugi strani pa abstraktne ilustracije otroške domišljije ob spremljanju umetnosti.
Direktor LGL-a Uroš Korenčan je ob odprtju razstave med drugim povedal, da so jo pripravili v zelo kratkem času in z zelo skromnimi sredstvi, in izrazil upanje, da bo ta začasna razstava postala trajnejša in da jo bodo morda tudi nadgradili.
Razstava je nastala v sklopu projekta Ustvarjalna Evropa Mapping. Med letoma 2019 in 2022 je namreč mednarodni sejem otroških knjig v Bologni pozval ilustratorje k ustvarjanju na temo otrok kot gledalcev umetnosti. Med več tisoč prijavljenimi ilustracijami je strokovna žirija vsako leto pripravila izbor umetniških del, iz štiriletnega izbora pa so v okviru projekta Mapping v LGL-u pripravili ožji izbor.
Razstava Otroci gledalci bo na ogled v času predstav na Odru pod zvezdami LGL-a in eno uro prej. Na ogled bo to soboto in nato 2., 11., 14. in 27. februarja ter 1. marca.
Slovenija: Živahna umetniška scena za otroke
Odprtju razstave je sledil strokovni posvet o ustvarjanju za otroke v Sloveniji, na katerem je bila ena od ugotovitev, da je v Sloveniji stanje na področju ustvarjanja za otroke dobro in da je treba to spodbujati tudi v prihodnje. Kot so še poudarili, morata biti na prvem mestu vedno umetniška kakovost in kakovostna kulturnoumetniška vzgoja za otroke.
Na različnih področjih umetniškega ustvarjanja je treba ozavestiti, kaj so dobra knjiga, predstava, film tako v okviru šole, kjer naj bodo otrokom in mladostnikom na voljo izključno kakovostne vsebine, kot doma. V veliko pomoč pri tem sta lahko Zlata paličica, mednarodni festival igranih predstav za otroke in mlade poklicnih gledališč, poklicnih gledaliških skupin in posameznikov, in Zlata hruška, ki je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig.
Nikjer niso odporni proti komercializaciji
Slovenija ima sicer močno tradicijo ustvarjanja z otroki na vseh področjih, še več, na področju slikanic so slovenski otroci deležni zelo visoke kakovosti, ki ponekod zunaj Slovenije že velja za preveč zahtevno. Kljub temu Slovenija ni odporna proti komercializaciji teh vsebin, so še opozorili. Standarde, ki jih imamo v Sloveniji, moramo ohraniti, je bilo še slišati, in da je ustvarjalec, ki dela za otroke, enakovreden ustvarjalcu za odrasle. Nikakor pa ne drži, da za otroke lahko ustvarja vsak.
Na posvetu so sodelovali strokovnjaki s področja umetnosti in kulturno-izobraževalnih vsebin za otroke: urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija in članica strokovne komisije platforme Zlata paličica Martina Peštaj, dramaturginja in dramatičarka Jera Ivanc, Saša Ogrizek z oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, nacionalna koordinatorka kulturno-umetnostne vzgoje Nataša Bucik, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar. Moderator je bil dramaturg LGL-a Benjamin Zajc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje