Slovenskega pisatelja Andreja Makuca poznamo kot odličnega avtorja kratkih zgodb. Med drugim je objavil dela Antigonce ali Klijini okljukčki, Šolniški kruh, Oči in Spominjam se – a že? ter roman Norci. Rodil se je v kraju Brde pri Slovenj Gradcu, diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slavistike in primerjalne književnosti. Potem se je vrnil v mesto med Uršljo in Pohorjem in delal kot srednješolski učitelj. Nedavno nam je poslal čisto novo zgodbo, ki neposredno zadeva praznik dela – naslovil jo je: Kapitaližem. Pa ti? Intepretira Rok Matek.

Humorno besedilo Janeza Kajzerja z naslovom Proizvodno delo klošarja Pepija je bilo prvič objavljeno v reviji Zvon leta 2012. Protagonist zgodbe v monologu pripoveduje, kako je videti življenje klošarja in zakaj je to pravzaprav družbeno koristno delo. Izvemo tudi, da knjigovodska natančnost ni lastna samo pisarniškim delavcem. Zgodbo je leta 2004 interpretiral Milan Štefe.

Za Literarni nokturno 2. maja smo izbrali pesmi slovenskih pesnikov in pesnic na temo dela. To v verzih pesnikov iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlikovanja med vrednostjo ljudi in izkoriščanje človeka – vse to je žal aktualno tudi danes. Poslušali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Besedila v oddaji, posneti leta 2007, interpretira dramski igralec Akira Hasegawa.

140 let od smrti Josipa Jurčiča, 290 od rojstva Daniela Defoeja
Josip Jurčič v slovenski literarni zgodovini velja za avtorja prvega slovenskega romana. Pisal pa ni samo literarnih besedil, bil je tudi pomemben novinar in urednik Slovenskega naroda ter ena od osrednjih osebnosti slovenskega kulturnega in literarnega življenja 2. polovice 19. stoletja.

Jurčičeva povest Bojim se te, ki smo jo izbrali za tokratno Izbrano prozo, velja za nekak epilog k romanu Ivan Erazem Tattenbach, ki je izšel leta 1873. Osrednji lik v njej je mladenič Anton Vit, ki je obremenjen z očetovo krivdo, kar mu preprečuje, da bi ustvaril pristen odnos z zaročenko Emilijo; ta mu na vprašanje, ali ga ljubi, odgovori "bojim se te". Liki v Jurčičevi povesti psihološko niso prav prepričljivi, je pa v njej mogoče najti zanimiv opis stare Ljubljane.

V torkovem Literarnem večeru pa bo govora o prvem slovenskem romanu. Jurčičeva proza je razkrila vse zadrege literarnega programa, ki ga je zasnoval Fran Levstik. V oddaji, ki jo je leta 1994 pripravil Marjan Kovačevič Beltram, boste slišali odlomke iz romanov Deseti brat in Doktor Zober ter povesti Sosedov sin in Domen.

Angleški pisatelj Daniel Defoe si je nesmrtno slavo zagotovil predvsem z romanom Robinson Crusoe. Namenili smo mu Literarni večer na Prvem programu, v katerem smo na kratko predstavili njegovo življenje pa tudi obe deli, ki ju imamo prevedeni v slovenščino: Robinson Crusoe in Moll Flanders.

Oddajo je leta 2001 pripravila Vida Curk, odlomke iz romanov Robinson Crusoe, ki ga je prevedla Mira Mihelič, in Moll Flanders, ki ga je prevedel Janko Moder, sta interpretirala dramska igralca Marinka Štern in Zvone Hribar.

Sodobna proza z besedami pisateljic: Megha Majumdar, Natalija Šimunović
Indijska avtorica Megha Majumdar se je rodila leta 1987 v Kalkuti, tam je tudi odraščala. Šolanje je nadaljevala na prestižni univerzi Harvard v Združenih državah Amerike. Živi v New Yorku. Njen prvenec Požiganje (2020) je bil dobro sprejet in se je povzpel na vrh lestvice najboljših romanov dnevnika New York Times. Pripoveduje o muslimanskem dekletu po imenu Jivan, ki živi v enem izmed indijskih slumov. Zaradi komentarja, ki ga je napisala na Facebooku, je po krivem obtožena terorističnega napada na vlaku. Besedilo je prevedla Petra Meterc, interpretira ga dramska igralka Patrizia Jurinčič Finžgar.

Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se je iztekel. Med pripovedovalci ni spregovoril samo Dioneo. Zakaj ne, smo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo Natalije Šimunović z naslovom Na vrsti je Dioneo je interpretirala Lena Hribar.

Glasovi sodobne poezije: Jernej Kusterle, Tonja Jelen in Barbara Guest
Avtor pesmi, objavljenih v knjigi Pekinški vrtovi, je Jernej Kusterle, Jeseničan, ki je prvo pesniško zbirko Tipkopisi: Geneza objavil leta 2016. Zdaj predava slovenski jezik, literaturo in kulturo na Univerzi za mednarodne študije v Pekingu. Stik s kitajsko kulturo pušča sledove tudi v njegovi poeziji. Ne le, da podobe in tudi besede prihajajo iz tega oddaljenega sveta, pač pa verze preveva način opazovanja in dojemanja, ki spominja na kitajske mojstre pesnjenja – samo spominja, kajti pesnik postavlja v središče pozornosti stik sodobnega človeka in njegovega doživljanja s starimi običaji in naravo. Pesmi interpretira dramski igralec Vito Weiss.

Sorodna novica Tonja Jelen: Greva, ostajava, saj sva

Leta 1988 rojena Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Strokovna žirija jo je že večkrat uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Njena poezija je uvrščena v Rukopise, v katerih se predstavljajo ustvarjalci in ustvarjalke nekdanjih jugoslovanskih republik, nekaj pesmi je prevedenih in celo uglasbenih. Doslej je objavila pesniški zbirki Pobalinka (založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). V Literarnem nokturnu bo cikel njenih pesmi z naslovom Radosti koščkov interpretirala Polona Juh.

Ameriška pesnica Barbara Guest se je rodila leta 1920 na ameriškem jugu, odraščala v Kaliforniji, večino svojega ustvarjalnega življenja pa je preživela v New Yorku, kjer se je že kot mlada pesnica uveljavila znotraj prve generacije newyorške pesniške šole. V šestdesetih letih ustvarjanja je napisala več kot petnajst pesniških zbirk. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, leta 1999 tudi medaljo Roberta Frosta za življenjsko delo. Za njeno poezijo so značilni razumna mera abstraktnosti, igrivost, živ, živahen jezik in intelektualizem, prepleten z nadrealizmom. Izbor avtoričine poezije z naslovom ene od pesmi Jem čokoladni sladoled: berem Majakovskega je pripravil in prevedel Tone Škrjanec.