Zgornje besede kar dobro povzamejo letošnje poletje, četudi so bile zapisane pred več kot 80 leti, natančneje 23. avgusta 1940, v dnevniku Jutro. O ujmah, ki so nas prizadele poleti, je bilo v zadnjem času že precej zapisanega. Dolgotrajna odprava posledic, za katero bodo potrebna ogromna sredstva, nas bo še dolgo spominjala na letošnji avgust. Nekoliko pa je že utonil v pozabo spomin na neurja in povodenj, ki so prizadela velik del Slovenije ter del Hrvaške v drugi polovici avgusta 1940.

V današnjem prispevku si bomo ogledali, kako so o neurjih in poplavah poročali v takratnem časopisju. Pregreto politično ozračje je zaznamoval začetek druge svetovne vojne, čeprav je bilo v naših krajih še dokaj mirno (do aprila 1941). Z vremenskega vidika je bilo poletje 1940 hladno ter mokro, s precej nizkimi povprečnimi temperaturami ter obilnim in pogostim deževjem. Zapis v nadaljevanju povzemamo v izvirni obliki, s pravopisnimi in tipkarskimi napakami, kot je bil objavljen pred 83 leti, z nekaj opombami ter pojasnili.

Leto brez pravega poletja
"Pravih poletnih dni letos skoraj ni bilo. Tudi temperatura se je močno menjavala in smo morali dostikrat sredi navadno najbolj vroče poletne dobe nositi suknjiče in površnike. Kopališča se letos ne bodo mogla pohvaliti s številnim obiskom, saj razen nekaj izjemnih dni ni bilo prilik niti za kopanje, niti za učinkovito sončenje. In še kar je bilo letoviščarjev, se vračajo v mesto."

"V noči med ponedeljkom in torkom se je prav po jesensko odprlo nebo in lilo je med močnim grmenjem na vso moč. V torek je ves dan deževalo, prav kakor da bi bili že v oktobru. V sredo zvečer je po nekajurnem presledku začelo spet močno deževati in je lilo od 22.12 do 23.50. Nato pa po kratkem presledku od 23.50 do 1.50 zjutraj. Po enournem prestanku je deževalo spet danes vse dopoldne in še do pol 14. ure neprenehoma. Ob desetih dopoldne je divjala nad Ljubljano in okolico huda nevihta s ploho, ki je trajala dobro uro. Že do sedmih davi je padlo 23.8 mm dežja in dopoldne ga je padlo najmanj 36 do 38 mm. Temperatura se je ponoči gibala med 19.8 in 14.3° C. Ob 14. uri je znašala 12.8° C. Danes je bil v Ljubljani zabeležen najnižji zračni pritisk 720 mm. Deževalo je po vsej državi, tako v Zagrebu, kakor v Beogradu in na vsem Jadranu. Največ padavin so izmerili v Kumborju [kraj v Črni Gori, v bližini Hercegnovega], namreč celih 56 mm."

"Razumljivo, da so pričele reke pri nas močno naraščati. Ljubljanica je narasla danes dopoldne za poldrugi meter, kar je bilo zlasti opazno pri Fužinah. Proti večeru je narasla še enkrat toliko in so poplave skoraj neizbežne. S Savo namreč tudi ni dosti boljše. V sredo zvečer je merila pri Tacnu 75 cm nad normalo, danes proti večeru pa je narasla že na 1.80 m nad normalo. Če ne bo deževje ponehalo, bodo nastale hude poplave. Sicer so proti koncu popoldneva zaveli severni vetrovi, vendar še ni nobenega pravega izgleda, da bo nalivov konec."

Huda ura v kamniškem okraju
"Današnji naliv [22. avgusta 1940] je spet do roba napolnil strugi Bistrice in Nevljice. Posebno je narasla Nevljica ker se je v Tuhinju utrgal oblak. Voda je naraščala v sunkih in naenkrat je bila dva metra nad normalo. V NevIjah je tekla čez mamutov most, pred mestnim kopališčem pa se je razlila po obeh bregovih in poplavila travnike. V Vasenu in v Potoku je Nevljica odnesla most. Nekaj mostnic so v Kamniku potegnili iz vode."

"Nesrečno letošnje vreme je zelo v kvar živini na planinah. Pastirji se pritožujejo, da zaradi vednega dežja živina slabo uspeva in daje zelo malo mleka. Lani je v lepem vremenu živina mnogo pridobila na teži letos pa bo prirastek malenkosten. Nekateri planšarji bodo takoj prihodnji teden odgnali živino v dolino. Nevihta, ki se je razbesnela nad kamniškim srezom [okrajem] je povzročila mnogo škode, ker je voda nanesla na travnike mnogo blata in proda ter tako uničila otavo, ki so jo pravkar pričeli kositi."

"V Trzinu se je pohlevna Pšata razlila čez polja in travnike. Preplavila je tudi državno cesto in ob 15 popoldne je voda še drla čez kolodvor v Trzinu. Vlak je vozil po tiru, ki je bil popolnoma pod vodo."

"'Peregrinov' avtobus je zjutraj v redu privozil iz Tuhinjske doline, čeprav si je ponekod moral priboriti pot po vodi. Opoldne pa je krenil nazaj v popoln negotovosti, če bo mogel priti do Vranskega. Kakor poročajo, je pod Kozjakom zemeljski plaz ustavil odtok vode in tako zagatil cesto, da je ni mogoče prebresti."

Razmere v Zasavju
"Litija, 22 avgusta. Prav za prav imamo že 9 dni deževje. Dežjemerska postaja v Litiji je zabeležila od 20. do 22. t. m. 46 mm padavin, kar je prav znatna količina. Vštete pa niso današnje padavine. […] Po vsem Zasavju so nastale velike luže po travnikih in marsikod je otava uničena. Sava je sinoči narastla do 112 cm nad normalo. Čez noč je padla na 82 cm. V teku današnjega dne pa se je seveda spet dvignila in je bila popoldne poldrugi meter nad normalo. Spotoma pobira les in ščavje. V Litiji sami je polno luž. Požiralniki niso mogli požirati vode in so pred sodiščem morali napraviti zasilno brv, da so stranke lahko prihajale na sodišče."

Smrt v naraslem vodovju
"Logatec, 22. avgusta. V torek je divjala tudi nad logaškim okolišem huda nevihta in je skoraj vse dopoldne lilo kaokr [kakor] iz škafa. K vsej sreči pa je popoldne dež ponehal, tako da razdivjane vode niso napravile prevelike škode. Žal je neurje zahtevalo človeško žrtev. Popoldne je šel sluga sodišča v Logatcu, bivši sluga naše davčne uprave, po službenih opravkih proti Žirem. V družbi nekega vojaka je dospel s kolesom do znane soteske Sopote opd [pod] Rovtami. V tej soteski se drenjata cesta in izvir Poljanščice, ki je tu še zelo ponižen potok. Cesta mora večkrat preko vode in prav v Sopoti si sledita dva mostova. Drugi most je bil še pred kratkim prizorišče težje nesreče, ko je vanj treščila strela. Most so nato popravili. Vendar je naraslo vodovje razrahljalo tramove mostu. Preko njega je peljal težji avtomobil in srečno prišel na drugo stran. Takoj nato sta zavozila na njega omenjena kolesarja in že se je most začel podirati. Vojak je še utegnil priti na varno, Lampeta pa je rušeče se tramovje potegnilo v globino in je zginil v razpenjenih valovih. Ko to pišemo, nesrečne žrtve še niso našli in ni prav nobenega upanja več, da bi se bil rešil. [Njegovo truplo so našli naslednji dan.] V valovju je zginilo tudi kolo in aktovka, v kateri je imel nekaj uradnega denarja. Pokojnik, kakor tudi njegova družina, v življenju ni imela sreče. Preganjala ga je bolezen, zaradi katere je bil celo odpuščen iz službe in le s težavo se je zrinil zopet na sodišče, kjer je vestno opravljal najtežja dela. Njegovega očeta je pred leti ubilo podirajoče se drevo, njegov brat pa se je tudi ubil po padcu s strehe, ko se je učil za krovca. Zato je nesrečnikova smrt vzbudila toliko večje sočustvovanje v našem okolišu."

Deževje odganja letoviščarje z Gorenjskega
"Bled, 22. avgusta. Gorenjci, ki so gospodarsko zelo odvisni od turizma, so zaradi zdajšnega deževja hudo prizadeti. Do začetka poletja in še potem, ko je bila v drugih letih Gorenjska polna turistov, so bili mnenja Gorenjci, da letos sploh ne bo vredno odpreti večje hotele. Ko so pa pričeli proti koncu julija prihajati letoviščarji v večjem številu, so si podjetniki, ki so od turizma bolj ali manj odvisni, mislili: Boljše nekaj kakor nič. Računali so pač, da se bo sezona, ki se je začela pozno, morda le nekoliko podaljšala v jesen. Sredi avgusta, ko se je vojni bog nekoliko pomiril in je tudi Pluvius bog dežja, nehal groziti naši lepi zemljici, se je upanje v daljšo tujsko sezono povečalo pri podjetnikih in turistih. Toda prav takrat ko so naši upi ob lepem vremenu naraščali, se je v hladni noči pooblačilo. Zaradi hudega grmenja in močnih nalivov je kazalo prvotno, da bo le kratka nevihta. Vode so narasle, po vrhovih gora je zapadel sneg. Upi so se spet dvignili, toda le za kratko časa. Spet je zmagal grdogledi mokri Pluvius. Pripravil se je na glavni napad in sklenil je pregnati iz lepe Gorenjske vse turiste. Gorenjcem pa nakopati novih skrbi in težav. V četrtek zjutraj so se spet odprle zatvornice neba in začelo je liti po vsej Gorenjski. Največji optimisti med turisti, celo tisti ki so želeli prebiti pozno poletje in prve dneve jeseni na Gorenjskem so obupali in začeli polniti kovčege. Železniški postaji v Lescah in v Radovljici sta bili zadnji dni polni turistov. Potniki so si pustili potrditi povratne vozovnice in naša letovišča so se močno izpraznila."

Nizke jutranje temperature
"Ljubljana, 23. avgusta. Včeraj smo imeli v Ljubljani letošnji rekord po količini dežja: znašal je 48.2 mm. Ponašamo se tudi lahko, da ni nikjer v državi padlo toliko dežja kakor pri nas. K temu rekordu se je pridružil še eden: barometer je bil letos doslej najnižji: 745.3 milimetra. Zračni pritisk je pa od včeraj že znatno narasel. Davi je znašal 758.5. Zaradi izredno močnega dežja včeraj se je ponoči zelo ohladilo. Davi je kazal toplomer v Ljubljani samo 8.4 stop., kar je nenavadno nizka temperatura za avgust. Če drže podatki za Maribor, da je tam znašala davi minimalna temperatura le 4 stop., je to tudi posebne vrste rekord za avgust. Tudi v mnogih drugih krajih so imeli včeraj precej dežja; v Zagrebu so ga namerili celo 45 mm. Vendar je bila najbolj prizadeta Slovenija. Vode so že dopoldne naglo naraščale in popoldne so začele prestopati bregove. K sreči je popoldne prenehalo deževati, sicer bi imeli zopet katastrofalne povodnji."

O količini padavin v Ljubljani med obema vojnama
"V zadnjih 20 letih je padlo največ dežja v Ljubljani v enem dnevu 27. septembra 1926. Tedaj je deževalo noč in dan, da so namerili 153 mm dežja, torej skoraj štirikrat več ko včeraj. Izredno močni nalivi so bili tudi 22. septembra 1933, ko je v Ljubljani padlo 121 mm dežja. V zadnjih letih je padlo največ dežja 11. septembra 1937, in sicer 107 mm. Vidimo, da so pri nas najhujši nalivi navadno septembra. Povprečje padavin v septembru znaša za Ljubljano 170 mm, v avgustu pa 148 mm. Letošnje povprečje padavin v avgustu bo seveda preseženo. V Ljubljani je bilo navadno avgusta najlepše poletno vreme, vendar je avgust nekoliko bolj deževen kakor julij, ki je najbolj suh poletni mesec, saj znaša povprečje padavin julija 113 mm."

Nalivi so prenehali, vode odtekajo
"Ker je deževje prenehalo in smo danes [23. avgusta 1940] imeli sončen dan, so se tudi vode naglo odtekale in je nevarnost povodnji minila. Marsikod pa se vendar kažejo posledice naglega navala naraslih voda. Ljubljanica s pritoki je znatno prekoračila normalo. Medtem ko se je vrnila na Barju spet v strugo, je pa v Ljubljani sami že tretjič ustavila nadaljevanje regulacijskih del pri zatvornici pod šentpetrskim mostom. Spodila je iz struge skupino 60 delavcev, zaposlenih pri teh delih ob stari cukrarni. Tudi sicer pohlevna Gradaščica je bila tokrat že močno besna. Pravkar započeta dela na Bokalcah so bila prekinjena. Sava se je dvignila največ zavoljo Ljubljanice. Med zaloškim mostom in mlinom je nastalo pravcato jezero, ki je delno pokrilo tudi cesto. Polje pod Zalogom je še preplavljeno. Na zaloškem mostu še lahko z roko dosežeš Ljubljanico. Marsikod je Sava preplavila polja in travnike in odnesla precej otave. Nekateri brodovi danes še niso obratovali. Zadnji čas je že, da dobijo Laze most, ki si ga ves okoliš že dolgo želi."

Dobra novica za splavarje na Savi
"Dobrodošla pa je narasla Sava številnim splavarjem, ki zadnji čas spravljajo les proti Zagrebu. V visoki Savi ni treba prestavljanj z ene strani struge na drugo, marveč zdaj splav nemoteno hiti skozi savske ožine. Splavarji, ki so se pravkar vrnili iz Zagreba, so povedali, da so za pot, ki jo prevozijo od Radeč do Zagreba na nizki Savi v 17 urah, potrebovali le 7 ur."

Več o vremenskem dogajanju v poletju 1940 lahko preberete v takratnem dnevnem časopisju, ki je dostopno na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije. V prihodnjem prispevku pa bomo namenili nekaj besed razvoju ljubljanskega letališča v Polju, ki je začelo delovati v avgustu 1933 ter o prvi letalski nesreči na naših tleh, kmalu za tem.