Kemiki z nizozemske Univerze v Amsterdamu (UvA) so ugotovili, kako je Rembrandtu uspelo svojo sliko Nočna straža iz leta 1642 okrasiti s presenetljivimi zlatimi podrobnostmi na rokavih dvojnega suknjiča in izvezenem plašču v ospredju slike.
Nizozemski umetniki uporabljali večji barvni spekter, kot so predvidevali
Z visokotehnološkimi spektroskopskimi tehnikami so ugotavljali prisotnost dveh doslej neraziskanih pigmentov arzenovega sulfida na Rembrandtovih slikah, uporabljenih za rumeno (pararealgar) in oranžno-rdečo barvo (polimorfni pararealgar). Raziskovalna skupina je ugotovila, da je nizozemski umetnik te posebne pigmente arzenovega sulfida namerno mešal z drugimi pigmenti, da bi ustvaril žareči zlati sijaj za barvanje zlatih niti na vezenem plašču in dvojnih rokavih enega od dveh protagonistov Nočne straže, poročnika Willema van Ruytenburcha.
Sredstvo, uporabljeno kot pigment, najprej razumeli kot rezultat staranja
Prisotnost pararealgarja na zgodovinskih slikah se pogosto pojasnjuje s staranjem realgarja, sicer strupenega minerala, ki je bil od rimskih časov uporabljen med drugim kot rdeč pigment za barvanje. Ker so opazili, da je pararealgar enakomerno porazdeljen po sliki in ker je barva videti nespremenjena, so raziskovalci izključili, da je vzrok tega staranje slike. "Rembrandt se je zavestno odločil za uporabo teh pigmentov v prizadevanju, da bi posnemal zlate podrobnosti van Ruytenburchovih oblačil. Pri segrevanju rumenega pigmenta pararealgar nastane rdečkast polamorfni pararealgar. Ta je bil nato kombiniran s svinčevo-cinkovo rumeno in vermilijem (rdečim živosrebrovim sulfidom), da je nastal zlati sijaj," ugotavljajo strokovnjaki.
"Teh arzenovih sulfidov doslej v Rembrandtovem opusu niso našli"
Študijo sta v reviji Heritage Science objavili Fréderique Broers in Nouchka de Keyser, doktorski študentki na Van 't Hoffovem inštitutu za molekularne znanosti Univerze v Amsterdamu in raziskovalki v ameriškem muzeju Rijksmuseum. "Teh arzenovih sulfidov doslej v Rembrandtovem opusu niso našli," so zapisali avtorji članka na portalu Heritage Science. "Čeprav se je pararealgar doslej obravnaval predvsem kot razgradni produkt realgarja in drugih arzenovih sulfidov, menimo, da je bil pararealgar v Amsterdamu 17. stoletja na voljo kot pigment in da ga je Rembrandt uporabljal za slikanje. Ni dokazov, ki bi kazali na to, da je nastal in situ zaradi kemične spremembe barve."
Raziskavo podpirajo zgodovinski viri, ki podrobno opisujejo uporabo pigmentov iz arzenovega sulfida, zato se zdaj domneva, da so imeli umetniki v Amsterdamu v 17. stoletju na voljo širšo paleto takšnih materialov, kot je veljalo doslej. Ti pigmenti so do Nizozemske prišli po trgovskih poteh iz Benetk čez Avstrijo in Nemčijo v Amsterdam. Tudi Rembrandtov sodobnik, Willem Kalf (1619–1693), je približno 15 let po nastanku Rembrandtove Nočne straže uporabil zelo podobno mešanico pigmentov, zato raziskovalci utemeljujejo, da je bila ta raba namerna. "Raziskava poudarja, da je bila zbirka pigmentov arzenovega sulfida, ki so jih uporabljali umetniki v 17. stoletju, veliko večja, kot se običajno zdi. Tudi v primeru nizozemskih oljnih slik iz sedemnajstega stoletja je treba pararealgar obravnavati ne le kot rezultat razgradnje, ki je nastal na kraju samem, temveč tudi kot ločen pigment," so sklenili raziskovalci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje