Odločitev sodišča, na katero je sicer še mogoča pritožba na nizozemskem vrhovnem sodišču, je potrdila sodbo nižjega sodišča. Sodba pomeni težko pričakovani napredek v dolgotrajnem pravdanju o usodi dragocenih predmetov, ki se je začelo z rusko priključitvijo Krima, poroča Associated Press (AP).

Priključitev Krima mesec dni po odprtju razstave
Rusija si je ukrajinski polotok Krim priključila leta 2014, zgolj mesec dni po tem, ko so v muzeju Allard Pierson odprli razstavo Krim – zlato in skrivnosti Črnega morja. Sledil je spor okoli vprašanja, kam naj se po zaprtju razstave vrnejo izposojene dragocenosti. Eksponati so tako ostali shranjeni v tem amsterdamskem muzeju, kjer čakajo na dokončno razrešitev spora.

Pred skoraj petimi leti je nato amsterdamsko sodišče odločilo, da je treba predmete vrniti Ukrajini, in ne četverici muzejev na Krimu, ki so posodili te predmete za razstavo v Amsterdamu. Predmete je sicer posodil tudi eden od kijevskih muzejev. Takrat sodišče ni presojalo o dejanskem lastništvu približno 300 predmetov, kar je utemeljilo z besedami, da mora ukrajinsko sodišče razrešiti to vprašanje.

Po kilogram težka čelada in vratno okrasje
Med najbolj osupljivimi predmeti sta zagotovo skitska čelada iz masivnega zlata, ki izvira iz 4. stol. pr. n. št., in zlato vratno okrasje iz 2. stoletja - tako čelada kot vratno okrasje tehtata vsak po več kot kilogram.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob odločitvi sodišča na Twitterju zapisal: "Težko pričakovana zmaga na amsterdamskem prizivnem sodišču. Skitsko zlato se vrača v Ukrajino. (...) Vsakič znova pridobimo, kar je naše. Po "skitskem zlatu" bomo povrnili Krim."

V Rusiji brez komentarja ali pa ogorčenje
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ni želel komentirati, ko so ga o odločitvi sodišča povprašali novinarji med konferenčnim klicem.

Andrej Malgin, direktor enega od krimskih muzejev, ki so posodili dragocenosti, pa je za rusko tiskovno agencijo Tass dejal: "Nimam besed, da bi izrazil svoje ogorčenje in jezo". Razsodbo nizozemskega sodišča je opisal kot "manifestacijo dvojnih standardov in izkaz prezira do kulturne dediščine prebivalcev Krima".

V sodbi je navedeno, da čeprav dragocenosti izvirajo s Krima in se jih zato "lahko šteje za del krimske kulturne dediščine, so del kulturne dediščine ukrajinske države", saj ta obstaja od osamosvojitve v letu 1991.

Pretehtal je javni interes ukrajinske države
Sodišče je v izjavi zapisalo, da je "kulturni interes, ki je v ohranjanju muzejskih predmetov, javni interes ukrajinske države, kar ima veliko težo." Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo zakon, ki ga je leta 1995 sprejela Ukrajina in zagotavlja zaščitni režim za artefakte, še navaja AP.

Po mnenju vodje moskovskega Državnega zgodovinskega muzeja Alekseja Levikina sodba "krši osnovno načelo mednarodne izmenjave muzejskih eksponatov – predmeti naj se vrnejo v muzej, od koder so bili vzeti." Po njegovem bodo "takšne pristranske odločitve sodišč dejansko paralizirale muzejske izmenjave," je dodal po poročanju ruske neodvisne tiskovne agencije Interfax.