Novi Sad si naziv Evropske prestolnice kulture, zaradi korone sicer z enoletno zamudo, deli s Kaunasom v Litvi in mestom Esch-sur-Alzette v Luksemburgu.

V teh dneh, tudi zato, ker se v Srbiji in po julijanskem koledarju prazniki še niso končali, Novi Sad še deluje nekoliko zaspano, a že v kratkem bo vse drugače.

"Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to neposredno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to pravi mali čudež," pravi direktor fundacije Novi Sad Nemanja Milenković.

"Čaka nas zares spektakularno slovesno odprtje, ki bo 13. januarja simbolično ob 20. uri in 22 minut ter simbolično pred stolpom zgradbe "banovina" arhitekta Dragiše Brašovana in na njem, s čimer se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada," pravi Lazar Jovanov, igralec in gostitelj otvoritvene slovesnosti.

Poudarjena bo dualnost mesta

Slovesno in v znamenju povezovanja znanosti in umetnosti so leto že začeli – s koncerti, predstavo Tesla izumetnik in Teslovo svetlobno galerijo. V ospredju pa bo tudi v tem mestu zelo poudarjena dualnost: praznovanje dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi – latinica in cirilica.

Novi Sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identiteto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev, še pravi Jovanov.

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov, ta bo potovala in se spreminjala 12 let.

"Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati," pravi Sanja Kojić Mladenov iz Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine.

Morda še pomembnejša od dogodkov v času evropske prestolnice kulture bo zapuščina po njej, med drugim t. i. kulturne postaje. Predvidene so bile tri, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile – niso je spremenili v stanovanja ali nakupovalno središče, ampak v prostor kulture.

"Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status Evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli več kot 40.000 obiskovalcev – so bile pred štirimi leti ruševine;" pravi Violeta Đerković iz kulturne postaje Svilara.

Kultura je prišla v različne dele mesta, se odprla za vse ustvarjalce in obiskovalce.

"Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada, s pomočjo metafore "za nove mostove". Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, saj smo konec 20. stoletja končali brez njih. Ta metafora, tudi zaradi dejanske potrebe po mostovih na tej veliki evropski reki, na simbolni ravni povezuje, ne le neinstitucionalne scene s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novi Sad in Srbijo z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike," še pravi Nemanja Milenković.

A kot pravijo – Evropska prestolnica kulture mora biti iskra, ki bo zanetila nov razvoj mesta na vseh področjih.