Za obstoj čisto majhnega Caravaggievega avtoportreta, ki je bil verjetno nekoč jasno viden, pozneje pa so ga zabrisali večkratni restavratorski posegi, pravzaprav vemo že od leta 1922, ko ga je med čiščenjem platna odkril italijanski restavrator.
Podoba, ki je s pomočjo najsodobnejše tehnologije končno jasno razvidna, je 'skrita' na steklenem vrču z vinom, prikazovala pa naj bi Caravaggia v starosti 25 let s temnimi skodranimi lasmi. Slikar s čopičem v roki kuka izza stojala, razberemo pa tudi nos, oči in ovratnik.
Obraz z velikimi očmi in prifrknjenim nosom
Čeprav se prisotnosti Caravaggievega avtoportreta, ki je s prostim očesom komaj opazen, na sliki Bakha strokovnjaki zavedajo že devet desetletij, mu do pred kratkim niso posvečali veliko pozornosti. Matteo Marangoni, restavrator, ki je prvi zagledal Caravaggievo podobo, je obraz v odsevu opisal kot obraz z velikimi očmi, širokim, rahlo prifrknjenim nosom in mesnatimi, rahlo priprtimi ustnicami.
Roberta Lapucci, ki je sodelovala pri raziskavah in restavriranju slike, je prepričana, da je bil droben avtoportret nekoč jasno viden, a so ga večkratni restavratorski posegi na sliki skorajda zakrili. S pomočjo infrardeče reflektografije je restavratorska ekipa lahko pogledala skozi temno plast, naloženo čez podobo.
Antično božanstvo ali zapit mladenič?
Bakha je Caravaggio na značilen naturalistični način naslikal leta 1597. Bog vina se pred nami kaže kot mladenič z vinsko trto, vpeto v laseh, in kozarcem vina v od sonca porjaveli roki, v primerjavi s poltjo telesa pa je porjavel tudi obraz. Slika, ki jo očitno spremlja erotični naboj, je razstavljena v slavni firenški galeriji Uffizi.
Caravaggio je delo naslikal kmalu zatem, ko je stopil pod okrilje svojega prvega pomembnega mecena krdinala del Monteja. Slika kaže humanistično izobrazbo kardinala in umetnikov smisel za humor. Upodobljenec namreč precej bolj kot na antičnega boga spominja na napol pijanega mladeniča, odetega v rjuho in naslanjajočega se na žimnico. Zanimiv je detajl sadja, ki gledalca vse prej kot pritegne, da bi ugriznil vanj, s tem pa verjetno opozarja na minljivost vseh tuzemskih stvari.
Infrardeča reflektografija je raziskovalna metoda, ki omogoča vpogled pod vrhnje plasti slike in s tem proučevanje nastajanja umetnine od njenega začetka - od prvih potez, s katerimi si je umetnik skiciral kompozicijo, načina njene hrambe in vse do morebitnih predhodnih restavratorskih posegov. V svetu je ta tehnologija poznana kakšnih 30 let, v Sloveniji pa se je restavratorji in umetnostni zgodovinarji poslužujejo slabih deset let.
V Rimu je trenutno na ogled razstava Caravaggievih del, postavljenih ob Baconove stvaritve, posebej pestro pa bo prihodnje leto, ko bo minilo 400 let od slikarjeve smrti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje