Steiner, znan po svoji analitični spretnosti in zgovornosti, je umrl v Cambridgeu, kjer je preživel večino življenja z ženo, zgodovinarko in akademikinjo Zaro Steiner. Star je bil 90 let.

Rodil se je avstrijsko-judovskim staršem leta 1929 v Parizu, leta 1940 pa je družina prebegnila v ZDA. Že v mladosti je zato tekoče govoril francosko, nemško in angleško, pozneje se je naučil še italijanščine. (Tudi zato se je v karieri pogosto dotikal mita Babilonskega stolpa, nalog prevajalcev in dragocenosti "večjezičnih" pisateljev, kakršni so bili Beckett, Borges in Nabokov.)

Njegova akademska kariera je bila nič manj kot sijajna: sredi petdesetih let je doktoriral v Oxfordu. Najprej, na začetku šestdesetih, je poučeval v Cambridgeu, potem, od srede sedemdesetih, angleško literaturo in primerjalno književnost v Ženevi ter se nazadnje, v devetdesetih, vrnil v Oxford, kjer so posebej zanj odprli stolico za primerjalno književnost.

S svojim delom je Steiner, ki ga je literarna kritičarka Maya Jaggi opisala kot poliglota in polihistorja, razdvajal javnost. S širokim področjem obravnave, ki je vključevalo jezikoslovje, filozofijo in literarno kritiko, je izzval tako pohvale kot tudi neodobravanje stroke.

Obravnaval je številne pisce od Homerja do Kafke in napisal knjige o Antigonah od Sofoklove naprej, o smrti tragedije, se pravi o umiranju tragedije v novoveški drami, o Dostojevskem in Heideggerju.

Recenzent Lee Siegel je leta 2009 v časniku The New York Times na to temo pripomnil: "Steinerjeva osupljiva vrlina je sposobnost, da se v enem samem odstavku preseli od Pitagore, prek Aristotela in Danteja do Nietzscheja in Tolstoja. Njegova nadležna hiba je sposobnost, da se v enem samem odstavku preseli od Pitagore, prek Aristotela in Danteja do Nietzscheja in Tolstoja."

Bil je eden od dveh judovskih učencev v njegovi šoli v Franciji, ki je preživel holokavst. Vprašanja, povezana s tem temnim obdobjem evropske zgodovine, so prežemala velik del njegovih spisov. "Črna skrivnost tega, kar se je zgodilo v Evropi, zame ni ločljiva od moje identitete," je denimo zapisal v eseju z naslovom A Kind of Survivor.

Čeprav je bil velik zagovornik umetnosti in je o njej veliko pisal, pa je opozoril, da ta ne ščiti pred grozotami holokavsta. V knjigi, objavljeni leta 1967, je zapisal: "Prišli smo potem. Zdaj vemo, da človek lahko ob večerih bere Goetheja ali Rilkeja, lahko preigrava Bacha in Schuberta, potem pa gre zjutraj na svoje delovno mesto v Auschwitz."

Steiner je bil gostujoči profesor na številnih univerzah. Prejel je mnoga priznanja, med njimi francosko odlikovanje viteza legije časti. V slovenščini sta dostopni njegovi knjigi Resnične prisotnosti in Smrt tragedije.