Tako pravi etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič, in s tem se mnogi strinjajo. Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij.

Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika.

Sad sodelovanja različnih strokovnjakov
To je nedvomno pomembno tudi v trenutnih razmerah, ko smo ljudje izolirani eden od drugega, kar je lahko še posebej težko za starejše ljudi. Tako je želja po oblikovanju programskega sklopa z mislijo na starostnike, še posebej tiste v domovih za starejše, ki jih stres in druga občutja – od strahu do osamljenosti – v tem trenutku še posebej prizadenejo, je povezala strokovnjake z različnih področij in ustvarjalce programa ARS.

Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje so skupaj zasnovali novo glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin. Saj kot je zapisala Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: "Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?"

Glasbeno-literarni program oddaje bo prepleten s pogovori o pomenu glasbe v naših življenjih, razmišljali pa bomo tudi o učinkih poslušanja glasbe na psihofizično počutje. Gostje prve oddaje v soboto, 18. aprila, bodo Uroš Kovačič z medicinske fakultete, Rajko Muršič s filozofske fakultete, režiser in glasbenik Edi Majaron ter glasbena terapevtka Mihaela Kavčič. Program bo vodil Alen Jelen, sprejemali pa bodo tudi klice poslušalcev z glasbenimi spomini, ki bi jih želeli deliti, in pozdravi, ki bi jih želeli izreči.

Nefarmakološko in neinvazivno zdravljenje
Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov. Z glasbo si lahko pomagamo, z njo se lahko povežemo.

Zaradi velike heterogenosti metod ni soglasja glede protokolov za terapevtsko poslušanje glasbe, niti za učinkovitost določenih pristopov niti za karakteristike glasbe, ki naj bi bile najučinkovitejše. Tudi razlike med osebnostmi in kognitivnimi lastnostmi vplivajo na psihološki in fiziološki odziv na različne zvrsti glasbe. A ko ljudi vprašajo o razlogih za poslušanje glasbe, med glavnimi razlogi poudarijo učinek na čustva in uravnavanje čustvovanja.