"To je zelo lepo ohranjen primer v kalupu ulitega kipca iz bakrove zlitine, ki vsebuje veliko svinca in nekaj kositra. Ko so egipčanski mojstri kipec vzeli iz kalupa, so s finim orodjem obdelali vse detajle, predvsem obraz z umetno podolgovato brado in razkošno naglavno okrasje – božansko krono, imenovano atef. Rentgenski posnetek je pokazal, da je kipec ulit iz homogene zlitine in zelo kompakten, na slikah tudi ni videti anomalij," je v zloženki, ki spremlja to malo dragocenost, zapisal Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja.

"Gre za zelo redko dejanje, da se praktično neznan egipčanski predmet predstavlja tako strokovni kot splošni javnosti," je na predstavitvi kipca dejala muzejska svetovalka v Koroškem pokrajinskem muzeju Brigita Rajšter. Pravzaprav zgodba javne predstavitve kipca sega v leto 2013, ko so v tem muzeju na ogled postavili štiri egipčanske predmete iz Sokličeve zbirke. To je Jožico Fras spodbudilo, da je pred letom in pol v sklopu aktivnosti univerze za tretje življenjsko obdobje predstavila egipčanski kipec, ki je že dolgo v lasti njene družine.

"Zgodba se je hitro odvrtela, povezali smo se z dr. Markom Frelihom iz Slovenskega etnografskega muzeja. Kipec so restavrirali restavratorji v Narodnem muzeju Slovenije in Slovenskem etnografskem muzeju ter naredili dodatne raziskave na inštitutu za raziskave metalnih konstrukcij," je dogajanje opisala Brigita Rajšter.

S kipcem plačan zapitek lendavskega Juda?
Jožičin mož Jože Fras je dotični predmet prejel leta 1972 kot poročno darilo od babice Adele-Etelke Varga iz Lendave. Žal pa ne obstaja nobena pisna sled o tem, kako je kipec postal last družine Varga. Je pa znano, da je v Lendavi konec 18. stoletja in vse do deportacij v Auschwitz obstajala močna in vplivna judovska skupnost. V družinskih krogih tako domnevajo, da je bil kipec Ozirisa last Juda iz Lendave. Po pripovedovanjih je bil gost vinotoča, ki ga je v Lendavskih Goricah imela Jožetova prababica Tavaš Sovija Varga. Sklepajo, da je mogoče, da je judovski gost lastnici vinotoča kipec poklonil ali pa z njim odplačal svoj dolg.

Oziris, bog zmagoslavja nad smrtjo
Kipec predstavlja boga Ozirisa v suvereni drži vladarja skrivnostnega kraljestva večnega življenja. Oziris je bil bog zmagoslavja nad smrtjo, za verno ljudstvo pa je pomenil veliko upanje v posmrtno vstajenje. Njegova prisotnost je starim Egipčanom pomenila tudi stabilnost v naravnem ciklu poplavljanja reke Nil, ki je z Etiopskega višavja naplavila rodovitno prst in deželi omogočila kmetovanje z bogato letino poljskih pridelkov in ustrezno oskrbo s prehrano.

Oziris je skozi tisočletno zgodovino Egipta ostal stalnica v božanskem panteonu, njegova vloga v posmrtnem kultu pa je pustila sledi tudi v drugih religijah po svetu, je še v zloženki zapisal Marko Frelih.