Dokumentarni film, ki spremlja zgodbo nekdanje znane članice zloglasne neapeljske camorre, drevi odpira letošnje poletne večere na Kinodvorišču.

Režijo filma Hči Camorre, ki prihaja na redni spored Kinodvora praktično takoj po včeraj končanem 22. Festivalu dokumentarnega filma, podpisuje Siniša Gačić, ki se bo udeležil tokratne projekcije pod zvezdami. "Onkraj fascinacije s fenomenom italijanske mafije sem se spraševal, ali je oseba s tako krvavo preteklostjo, kot jo ima Cristina Pinto, sposobna ljubiti in biti ljubljena," je med drugim povedal Gačić o filmu, ki je s Festivala slovenskega filma odnesel vesno za najboljši dokumentarec.

V prvem sklopu projekcij si bo mogoče ogledati še četverico filmov, nastalih v letu 2019.

Od 18. junija bo na sporedu nemški film Lara, ki ga je režiser Jan Ole Gerster posnel po scenariju Blaža Kutina. "Na dan, ko Lara praznuje šestdeset let, se njen sin Viktor, obetavni pianist, pripravlja na najpomembnejši koncert v karieri. Tankočutna, večplastna zgodba o izgubljenih sanjah, ljubezni do glasbe in zapletenem odnosu med materjo in sinom,” so o filmu zapisali v Kinodvoru.

Od 25. junija bo na ogled francosko-izraelsko-nemška koprodukcija Sinonimi v režiji Nadava Lapida, ki je bila na sporedu zadnjega Liffa in so jo na Berlinalu nagradili z zlatim medvedom. V filmu spremljamo mladega Izraelca Yoava, ki prispe v Pariz z upanjem, da ga bodo Francija in Francozi rešili pred norostjo njegove dežele.

Od 2. julija bodo na vrsti projekcije filma Konje krast, ki ga je po istoimenskem romanu Pera Pettersona posnel Hans Petter Moland. To je vizualno razkošna, v mogočno norveško divjino postavljena ekranizacija knjižne uspešnice, ki raziskuje teme krivde, odgovornosti in tistih na videz nepomembnih dogodkov, ki za vedno zaznamujejo naša življenja. Konje krast je norveški kandidat za mednarodnega oskarja.

Prvi sklop filmov letošnjega Kinodvorišča (od 6. julija) se bo končal s čilskim filmom Ema v režiji Pabla Larraína, ki se je tokrat prvič odločil obrniti pogled v mlado generacijo njegove domovine v današnjem času. Larraínu je uspelo ustvariti nepozaben portret plesalke reggaetona, ki se hoče svobodno gibati skozi svet. Film, poln fluorescentnih barv in energičnih urbanih ritmov, je zgodba o umetnosti, poželenju in sodobni družini, so še zapisali o filmu Ema.