"Prav blazno narobe tega filma ni mogoče razumeti," še pove o slovenskem animiranem kratkem filmu, ki je nastal v njeni režiji, avtorski podobi, animaciji in po scenariju. Ustvarjala ga je 18 mesecev. Producent filma je zavod ZVVIKS, pri montaži filma je sodeloval Matic Drakulić.

Na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma (FSF) je kratkometražec dobil nagrado vesna za najboljši animirani film. Prikazali ga bodo tudi v četrtem tekmovalnem programu vzhodno- in srednjeevropskih kratkih animiranih filmov 16. Animateke, ki poteka te dni.

Milanka Fabjančič pravi, da ima tudi sama za film vsaj pet interpretacij. Eno izmed njih je pripravljena razgrniti javno. Pravi takole: "V filmu gre tudi za mojo osebno zgodbo, saj sem si po obdobju materinstva resnično želela vrniti v animirani svet. Ta želja je v meni predstavljala močan notranji potisk, da sem se toliko časa gnala, dokler nisem sklenila tega ogromnega projekta. To sporočilo je pozitivno, no, morda tudi nekoliko deloholično."

Ob tem filmu je po njenih besedah mogoče razmišljati tudi v smeri odnosov med moškimi in ženskami ali pa razgrniti vprašanje estetike, glede na to, da je Liliana lepa mlada ženska, moški, ki se v filmu pojavi, pa predstavlja bolj humoren lik. "Zame pa je vse skupaj ljubezenska vrnitev k animiranemu filmu. V smislu, koliko predanosti lahko nameniš srčnemu projektu."

"Lahko rečem, da je bilo vmes malo fatalizma"
Glasbo za film je ustvaril Robert Pešut – Magnifico. Že takoj, ko mu je Milanka Fabjančič predstavila idejo za projekt, ga je zgodba prevzela. Spomnil se je na svojo pesem Lilijana iz leta 2008.

"Ko sem zaslišala to pesem, me je kar streslo, ker je tako ustrezala glasbi, ki sem si jo zamislila za film. Lahko rečem, da je bilo vmes malo fatalizma." Dekle iz scenarija je tako dobilo tudi ime, a brez črke j – Liliana. Tako ime je zaradi lažje izgovarjave tudi primernejše za tuji trg, razlaga avtorica filma, ki je pred Liliano ustvarila diplomski animirani film Striček in Psiček.