Gabriela Babnik, pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka, je med letos izdanimi romani izpostavila Tujko Stefana Hertmansa, ob katerem večkrat pomisli, kako je pisatelju uspelo zaobjeti in razumeti žensko iz 11. stoletja. Tudi sicer so njeno leto med knjigami najbolj zaznamovali romani, saj je na knjižne police prišlo njeno peto romaneskno delo z naslovom Tri smrti (Beletrina 2019).

Barbare Čeferin, lastnice in vodje galerije Galerije Fotografija, pa se je med letos prebranimi romani najbolj dotaknil roman Maruše Krese Da me je strah?. Žanrsko pa je njeno leto najbolj prežemala zvrst fotoknjige, še posebno v času Slovenskega knjižnega sejma, ko je izšla fotoknjiga Selfish Bojana Breclja.

Več odgovorov o preteklem letu skozi knjige pa lahko preberete spodaj.

Gabriela Babnik, pisateljica

Knjiga, ki sem jo letos prebrala na dah: Roman Stefana Hertmansa, Tujka. Večkrat pomislim, kako je pisatelju uspelo zaobjeti in razumeti žensko iz 11. stoletja. Žensko, ki je bila izobražena, ni pa bila emancipirana. Hertmans je zmožen neke izjemne jezikovne bravuroznosti. Fasciniralo me je tudi, kako je razplastil pripovedne ravni. In njegovi opisi pokrajine! Ah, za dol pasti!

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: Romani, romani, romani. To je tudi žanr, ki je po pisateljsko najbolj moj. Čeprav si zelo želim napisati zbirko kratkih zgodb. Vendar me že spet vleče tja, kjer sem najbolj doma. Povedati zgodbo iz perspektive Baudelairove ljubimke (črne Venere), ki je navdihnila pesmi Lasje. In nasploh so ženske letos zaznamovale moje leto. Ne samo, da so me članice in člani Mire, kar vidim šele z zdajšnjimi očmi, tiho obkrožili in spričo dogajanja na DSP, po svoje tudi zaščitili, ter me izbrali za predsednico, temveč tudi Mesto žensk, ki je letos gostilo izjemne avtorice. Med drugim Nino Dragičević. Čeprav so se ji izmuznile vse nagrade, za katere je bila nominirana, menim, da ima Nina pred seboj lepo prihodnost. In po svoje sem hvaležna, da je tu, da ustvarja in izreka pomembne stvari. Tudi to, kako je z nami prekarci.

Oseba, od katere sem si letos izposodila največ knjig: Ponavadi sem si knjige izposojala od Nikolaja Jeffsa, ki je bil tudi moj mentor pri magistrski nalogi o Nigerijskem romanu. Izjemen poznavalec postkolonialnih študij. Danes pa, ko si počasi gradim knjižnico, naj bi bila jaz tista, ki posoja knjige.

Literarni junak, ki bi ga povabila na svojo novoletno zabavo: Če je ta zabava predvsem pogovor, ki traja dolgo v noč, potem Camusovega Tujca.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebrala, pa je tudi letos nisem: Vrsto let sem odlagala z Lojzetom Kovačičem. Ki sem ga začela brati tik pred novim letom. Sprevidela, da je Kristalni čas knjiga, ki jo imam nekako v žilah. V nezavednem. Mislim, da dandanes nihče več tako ne piše. Tako blizu tistemu, kar je skrivnost. Tišina. Čeprav je tu na delu svojevrsten paradoks, predvsem glede na to, da tako zelo prosperira avtobiografsko pisanje.

Barbara Čeferin, galerija Fotografija

Knjiga, ki sem jo letos prebrala na dah: Da me je strah? Maruše Krese in sem jo dodala k Marušini knjigi Vsi moji božiči, ki se mi je že pred leti vsedla v srce.

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: Če izpustimo besedo literarni, potem je fotoknjiga tista knjižna zvrst, ki najbolje opiše moje leto. Zelo sem ponosna in vesela, da nam je v galeriji uspelo izdati knjigo Selfish avtorja Bojana Breclja, ki je tudi obeležila 35. obletnico Slovenskega knjižnega sejma. Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik UO SKS, Zdravko Kafol, je to knjiga obiskovalcev sejma, naših bralcev. Mnogi sejmi ob podobnih jubilejih izdajo knjigo kakšnega pomembnega literata, mi pa imamo zdaj knjigo, kjer so glavne osebe obiskovalci sejma, ki so sicer glavni na sejmu. Knjigo je oblikoval Žare Kerin.
Še en dogodek, povezan s fotoknjigo, me je razveselil letos, in sicer izdaja knjige Lumen, Nataše Segulin, ki jo je oblikoval Tomato Košir. Obe ti knjigi ne bi izšli, če je ne bi podprli pokrovitelji. Take podpore so pri naši dejavnosti res vitalnega pomena. Zelo pomembni pa so tudi vsi tisti, ki z nakupom knjige omogočijo nadaljnje delo vsem ustvarjalcem.

Oseba, od katere sem si letos izposodila največ knjig: V bistvu si ne izposojam kaj dosti knjig. Če vidim pri hčerkah in možu kaj zanimivega. Nazadnje se spomnim, da sem si od moža izposodila knjigo Ujetniki geografije, deset zemljevidov, ki povedo vse, kar moramo vedeti o globalni politiki Tima Marshalla, ki mu jo je sicer posodila najina skupna prijateljica.

Literarni junak/junakinja, ki bi ga povabila na svojo novoletno zabavo: Uh, zanimivo vprašanje, ker ne prirejam kaj dosti novoletnih zabav.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebrala, pa je tudi letos nisem: Preveč jih je.

Vabljeni tudi k branju drugih odgovorov iz rubrike Moje leto, moje knjige.