Ob tej priložnosti so znova odprli vrata svojih prostorov, vsakemu obiskovalcu pa podarijo tudi knjigo iz zaloge.

Drugič zapored so danes pri Slovenski matici ob praznovanju praznika ustanovitve pripravili dan odprtih vrat z ogledom prostorov in portretov predsednikov ter posebno ponudbo knjig. Pri matici ocenjujejo, da jih bo danes obiskalo do sto ljudi, vsakemu pa bodo podarili knjigo iz zaloge.

Slovenska matica je bila ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z različnih področij. "Slovenska matica ima torej 156-letno tradicijo nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstna združenja redkost tudi v evropskem okviru," pravi Ignacija Fridl Jarc iz Slovenske matice.

Ustanovitelji so pred 156 leti poslanstvo Slovenske matice videli v dvigovanju ravni izobraženosti in znanja ter ustvarjanju slovenskega izrazoslovja za različne stroke. Svoj prvi vrhunec je matica doživela na začetku 20. stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga.

V obdobju prve svetovne vojne je Slovenska matica prišla v spor z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, med obema vojnama pa je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti (slovensko) Akademijo znanosti in umetnosti. Prav Slovenska matica je bila pobudnica ustanovitve slovenske univerze pred 100 leti.

Danes je Slovenska matica po besedah Ignacije Fridl Jarc znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, družboslovja, naravoslovja, medicine in tehnike.

"Lani smo imeli 116 prireditev, izdali smo 21 knjižnih naslovov," še pove Ignacija Fridl Jarc. "Vse to si lahko obiskovalci danes ogledajo pri nas, kot tudi našo preteklo zgodovino oziroma vse, kar smo storili v preteklih letih, predvsem pa galerijo portretov naših predsednikov, od prvega, Lovra Tomana, do zadnjega, Bogomila Milčka Komelja."