Na glasbenem dogodku v dvorani Katedrala se bosta prvič v svetovnih merilih solistično pred pihalnim orkestrom predstavili dve novi glasbili, ki sta na novo nastali v letih 2006 in 2010, to sta sopranski in tenorski helikon. Švicar Stephane Rudaz bo igral na sopranskem helikonu, Bratko Krivokapič pa na tenorskem.
Pobudnike je v uresničitev projekta gnalo prvinsko hotenje ustvariti nekaj novega, lepega, izvirnega in edinstvenega.
Zamisel za njihovo gradnjo je prišla iz Slovenije
Poslušalci bodo tako postali živi pričevalci pionirske dobe prve novozgrajene družine glasbil v tretjem tisočletju našega štetja, novih helikonov, so zapisali pri radiu Ars. Zamisel za njihovo gradnjo je prišla iz Slovenije, med letoma 2006 in 2012 so jih ustvarili mojstri iz Bavarske.
29. novembra letos bo poteklo natanko petnajst let od prvega pogovora med inženirjem Ferdinandom Kleinschmidtom, ki je zaslužen za dejansko gradnjo teh glasbil, in Krivokapičem, ki mu je takrat prvikrat ustno pojasnil zamisel.
Želja je bila narediti glasbila, "ki poslušalcu nudijo največjo mogočo zvočno lepoto in obenem zmorejo najširši izrazni razpon in zvočno tehtnost ter so zato dobrodošel glasbeni izziv skladateljem, da ustvarijo nove umetnine".
Šest praizvedb novih del
Večer bo sestavljalo šest praizvedb novih del petih slovenskih skladateljev petih rodov, Tomaža Habeta, Marka Mihevca, Igorja Krivokapiča in Nejca Bečana.
Arnold Myers iz Edinburga, najvišja svetovna strokovna avtoriteta na področju nauka o glasbilih – organologije, razlaga, da je slovenski skladatelj Igor Krivokapič razvil novo družino glasbil na osnovi tube. "Družino sestavlja šest predstavnikov z enovito široko umerjeno glavno cevjo – v bistvu preneseni proporci široko umerjene kontrabasovske tube na vse predstavnike, kar je drugače kot vsa do zdaj obstoječa trobila."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje