Nanj so bila, denimo, po večkratnih poskusih vpisana dela dveh ikoničnih mojstrov moderne – Le Corbusierja in Franka Lloyda Wrighta, spomni Špela Spanžel, vodja projekta priprave nominacije Ljubljana, brezčasna prestolnica po meri človeka v zasnovi Jožeta Plečnika.

Zato pomeni nominacija po njenih besedah "korak k mednarodnemu vrednotenju in prepoznavi ustvarjalnosti arhitekta Jožeta Plečnika". Stalna predstavnica pri Unescu je nominacijo Centru za svetovno dediščino v Parizu izročila konec januarja. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je nominacija tako formalno uvrščena v evalvacijski cikel 2020–2021.
Vodja projekta Špela Spanžel je dodala, da se je z oblikovanjem ustreznega strokovnega in metodološkega okvira za vrednotenje arhitekture 20. stoletja odprla priložnost tudi za prepoznavo Plečnikovega ustvarjanja, vendar ne kot enega izmed nacionalnih ustvarjalcev s preloma iz 19. v 20. stoletje, temveč kot avtorja arhitekturnih rešitev, ki so zaznamovale urbano zasnovo mesta, jih odlikuje kakovost ter izražajo vrednote in so blizu sodobnemu času.

Priložnost za pripravo konservatorskih načrtov in načrtov upravljanja
Na ministrstvu za kulturo, kjer so vodili projekt, so zapisali, da je bil projekt priprave nominacije zahteven po vsebinski plati in da je spodbudil pripravo mnogih dokumentov, ki še niso bili celovito pripravljeni – denimo konservatorskih načrtov in načrtov upravljanja za vse nominirane sestavne dele. Predvsem pa je zahteval razmislek in artikulacijo vrednot, ki jih ima Plečnikova dediščina tudi v sodobnem času.

Po navedbah ministrstva za kulturo so pomembni poudarki nominacije, ki se bolj kot na posamične mojstrovine osredotoča na širše prostorske ureditve, povezane s sodobnim vrednotenjem prostora, njegovimi funkcijami, kakovostjo in pomeni za prebivalce. Plečnikova Ljubljana je fenomen, ki se razlikuje od primerljivih urbanih celot, še pišejo v izjavi za javnost. Urejanje javnih prostorov, novih zelenih površin, upoštevanje zgodovinskih kontekstov in topografskih danosti že obstoječega mesta, dodajanje novih funkcij, ponovna uporaba arhitekturnih elementov in avtorsko preoblikovanje zgledov iz zgodovine arhitekture ustvarjajo prepoznavno in izvirno celoto.

Nominacijski dosje, ki obsega več kot 750 strani, je na podlagi dela delovne skupine pripravil uredniški odbor, ki so ga poleg Špele Spanžel sestavljali še Tomaž Štoka in Bogo Zupančič iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Špela Karo in Mateja Kavčič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

V sklopu potrditve dosjeja so bili potrjeni tudi posamični načrti upravljanja in določen skupni upravljavec – MAO. Nominacijo je v imenu RS Centru za svetovno dediščino v Parizu 29. januarja izročila stalna predstavnica pri Unescu, veleposlanica Metka Ipavic.