Kot so predstavili na konferenci, ki so jo sklicali po napredovanju v drugi krog kandidature za EPK 2025, Ptuj optimistično nadaljuje prizadevanja za osvojitev tega naziva. Po ocenah vodje ptujske kandidature Aleša Štegra je uvrstitev znak, da so na pravi poti, a se zavedajo, da jih čaka še veliko dela. Upajo predvsem na jasnejšo sliko glede financ.

"EPK je edinstvena priložnost za razvoj regije"
Kandidaturo so gradili od spodaj navzgor in s ciljem dolgoročnega razvoja mesta in regije ter da bodo tako delali tudi v prihodnje, pravi Šteger. "Ogromno časa smo posvetili dialogu, razvijanju idej, gradnji realnih predlogov, ki se realno vklapljajo v razvojno strategijo našega mesta," je dejal, prepričan, da je EPK edinstvena priložnost za razvoj regije.

Naslov kandidature je Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb. "Za naziv EPK kandidiramo, ker želimo odločno stopiti na pot celovite transformacije mesta in skupnosti. Naši cilji so vzpostavitev nove mestne identitete, utemeljene na kulturi in ustvarjalnosti, krepitev povezav med mestom, regijo in Evropo, opolnomočenje kulturnega in kreativnega sektorja in vzpostavitev sinergijskih povezav med kulturo in drugimi sektorji," so zapisali vanjo.

Tako kot prijavitelje iz Nove Gorice, Ljubljane in Pirana jih čaka dopolnitev prijav, decembra pa se bo svet neodvisnih strokovnjakov znova sešel in odločil, kdo bo nosil naziv EPK 2025. "Še naprej bomo kandidaturo gradili skupaj," je dejala koordinatorica ptujske kandidature Martina Magdič.

K sodelovanju so pritegnili 19 občin in vsebinsko zastavili štiri programske sklope. "Navdih smo poiskali v preteklosti, naši skupni dediščini in tisočletnem izročilu, ki ga želimo osvetliti, preoblikovati, oživiti in na novo osmisliti, da bi se v zakladnici dosežkov človekovega duha in ustvarjalnosti lahko mi in generacije, ki prihajajo za nami, navdihovali še desetletja," pišejo.

Šteger ocenjuje, da je ptujska kandidatura v primerjavi z drugimi "manj festivalsko" zastavljena, torej ne cilja le na dogajanje v letu 2025, ampak želi doseči dolgoročne spremembe. "Da bi čim več stvari ostalo tudi po EPK-ju," poudarja.

Okvirna finančna konstrukcija: 21 milijonov za program, 30 za infrastrukturo
Finančno konstrukcijo so zastavili v znesku 21 milijonov evrov za program in še okoli 30 milijonov evrov za investicije v infrastrukturo, a poudarjajo, da so to le okvirne ocene. To poglavje je namreč še najbolj odprto, saj je vlada za zdaj obljubila za EPK 2025 le deset milijonov evrov. "Vsa štiri mesta smo si edina, da sredstva, ki so jih predvideli na ministrstvu, niso ustrezna, ne glede na to, katero mesto bo izbrano," je dejal Šteger. "Vlada mora definirati neke realne gabarite. Mora biti toliko realna, da ne ravna podcenjujoče do tega najpomembnejšega dogodka na področju kulture v EU-ju," je dejal.

Od nove vlade pričakujejo jasne odgovore, kaj in koliko bodo financirali
Tudi županja se strinja, da so največji izziv finance. "Menim, da je to državni, ne pa lokalni projekt, za katerega mora glavnino sredstev zagotoviti država," je dejala. Od nove vlade pričakuje "jasne odgovore, kaj in koliko bodo financirali".

Sodelovanja Ptuja pri EPK Maribor 2012 Šteger ne vidi kot slabost. "Če bi bila, ne bi prišli v drugi krog," je prepričan. Spomnil je, da je bila vključitev partnerskih mest v takratni EPK sklenjena v zadnjem trenutku, zato ta mesta niso šla skozi celoten proces "postajanja EPK-ja". Ta pa se mu zdi ključen, če se želi doseči dolgoročne spremembe. "Tudi zato smo v kandidaturi osredotočeni na EPK kot razvojni proces, ne enkratni dogodek."