Ko so iz novomeškega gledališča Anton Podbevšek Teater pisali velikemu srbskemu režiserju Goranu Markoviću, da bi njegov roman Beograjski trio radi postavili na oder, je bil začuden, češ da
Ko so iz novomeškega gledališča Anton Podbevšek Teater pisali velikemu srbskemu režiserju Goranu Markoviću, da bi njegov roman Beograjski trio radi postavili na oder, je bil začuden, češ da "ne ve, ali v tekstu obstaja dramski oz. gledališki potencial". Uporabo besedila je kljub temu brez oklevanja dovolil. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
Lawrence Durrell v Beogradu ni bil samo kulturni ataše, pač pa – kot skoraj vsi britanski pisatelji v diplomaciji – tudi vohun (s kodnim imenom Ribič), ki je skušal v Srbiji locirati ostanke rojalističnega gibanja. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
Lawrence Durrell v Beogradu ni bil samo kulturni ataše, pač pa – kot skoraj vsi britanski pisatelji v diplomaciji – tudi vohun (s kodnim imenom Ribič), ki je skušal v Srbiji locirati ostanke rojalističnega gibanja. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin

V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Goran Marković: Beograjski trio, nastalo po istoimenskem romanu v režiji Matjaža Bergerja. Predstava pripoveduje zgodbo britanskega atašeja v Jugoslaviji Lawrencea Georgea Durrella, ki se loti reševanja ljubice in njenega moža iz taborišč za politične nasprotnike.

Roman Beograjski trio, po katerem je nastala predstava, je delo avtorja praške generacije velikih jugoslovanskih filmskih režiserjev Gorana Markovića. Roman je nekakšna zbirka arhivskega gradiva pričevanj predvsem z Golega otoka, ki ga je avtor zbiral 25 let.

Besedilo opisuje ravnanje takratnih oblasti v nekdanji skupni državi, koncentracijsko taborišče na Golem otoku, razčlovečenje, ki ga je spremljalo, in mehanizme totalitarnih sistemov. Pri tem je Marković iz kolaža dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov, prisluhov in pričevanj sestavi zgodbo, ki bralca posrka vase, je na novinarski konferenci januarja povedal režiser Berger.

V kolažu dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov in pričevanj je Marković sestavil pretresljivo zgodbo, v kateri vse do konca prepleta fikcijo in resnico. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
V kolažu dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov in pričevanj je Marković sestavil pretresljivo zgodbo, v kateri vse do konca prepleta fikcijo in resnico. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin

Od ljubezenskega trikotnika do vohunske operacije
Zgodba govori o Lawrenceu Georgeu Durrellu, pisatelju in kulturnem atašeju, ki ga je Združeno kraljestvo po drugi svetovni vojni poslalo v Beograd kot vohuna. Durell, ki ga danes poznamo predvsem po romanu Aleksandrijski kvartet, s seboj pripelje zaročenko Eve, a se nesmrtno zaljubi v svojo učiteljico srbohrvaščine Vero. Vero uspešno zapelje, njenega moža Bora, lojalnega Stalinu, pa aretirajo in pošljejo na Goli otok. A ker Vera noče spremeniti priimka in se odreči Boru, tudi njo prek slavonskih prevzgojnih taborišč prepeljejo na otok Sveti Grgur, kjer je delovalo žensko taborišče. Durell hčerko internirancev zaupa v varstvo svoji ženi, sam pa se bondovsko (je le del mašinerije MI6!) loti reševanja Vere in njenega moža z Golega otoka in Svetega Grgurja ...

Predstavo je Anton Podbevšek Teater pripravil v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. V njej nastopajo Gaja Filač, Luka Bokšan, Gregor Čušin, Inti Šraj, Gregor Podričnik, Tina Resman, Primož Petkovšek, Mario Dragojević, Jana Menger, Gal Oblak, Svit Stefanija in Jure Žavbi. Za koreografijo je poskrbel Gregor Luštek, za glasbo pa duo Silence.

Na sporedu Anton Podbevšek Teatra bo predstava od 6. do 14. junija.