Njegova zapuščina je v več pogledih izjemna, del te pa hranijo pa tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici.

V svoji hiši v Ljubljani je hranil obsežno zbirko številnih dragocenih knjig in prvotiskov naše moderne. Hranil je tudi množico reprodukcij, slik in kipov, knjižnih oprem in osnutkov zanje ter zlasti izvirnih del slovenskih umetnikov. Zbiral je izrezke iz časopisov in fotografije, da je tako gradil biografsko gradivo za pomembne Slovence, pa tudi gradivo o umetnostnih razstavah in umetniških društvih od leta 1900 dalje (izrezki, katalogi, zapiski, fotografije), gradivo o arhitekturi, spomenikih, plastiki (izrezki, fotografije), rokopise slovenskih pisateljev.

Bil je tudi eden najboljših fotoamaterjev pri nas. Fotografirati je začel pri 16 letih, za fotografijo pa ga je navdušil stric, slikar Ferdo Vesel. V objektiv je lovil podobe domačega okolja in njegovih ljudi. Fotografiral je slovenske kulturne osebe in dogajanja svojega časa Njegove so fotografije prve slovenske umetniške razstave iz leta 19000. Leta 1905 je na Dunaju portretiral Ivana Cankarja, v Ljubljani pa še isto leto ovekovečil odkritje Prešernovega spomenika. Cankarja je dobro poznal in ga pogosto fotografiral (Veselovi portreti veljajo za najboljše fotografije pisatelja), a tudi druge pisatelje in umetnike – poznal domala vse pripadnike slovenske moderne.

V Narodni in univerzitetni knjižici Veselovo zapuščino hrani Rokopisna zbirka (Ms 1761), več kot 200 krajinskih, žanrskih in portretnih fotografij pa tudi Slikovna zbirka. Zbral je na tisoče fotografskih plošč s posnetki naših najpomembnejših ljudi, njegove zbirke pa so pomenile najobsežnejši zasebni arhiv slovenske kulturne zgodovine.

V tokratnem zakladu predstavljamo nekaj Veselovih fotografij nekaterih njegovih slavnih sodobnikov, pa tudi drugih utrinkov tistega prelomnega časa.